Menopavza ni nenadna prelomnica, ampak zapleten proces, v katerem se telo in možgani učijo novega ravnovesja. Začne se v jajčnikih – ko število jajčnih celic pade pod tisoč, se proizvodnja estrogena zmanjša –, a prve spremembe se zgodijo v glavi.

Lisa Mosconi je na podlagi mož­ganskega slikanja pokazala, da padec estrogena sproži spremembe v možganski presnovi, zlasti v regijah, povezanih s spominom, razpoloženjem, spanjem in uravnavanjem telesne temperature. Aktivnost teh predelov lahko v perimenopavzi upade tudi za trideset odstotkov, kar pojasnjuje pojav t. i. možganske megle.

Toda ti upadi niso trajni; v pozni menopavzi se možgani pogosto spet uravnovesijo, nekatere funkcije se celo izboljšajo. Mosconi to imenuje nevrološka tranzicija, biološki proces, v katerem se možgani prilagodijo novi hormonski realnosti.

Bikini možgani

Zdravstveni sistem, opozarja Mosconi, še vedno vodi prepričanje, da se žensko zdravje razlikuje od moškega samo v tistih delih telesa, ki jih prekriva bikini. Z medicinskega vidika to pomeni, da žensko naredijo žensko samo njeni reproduktivni organi in nič drugega.

Z izjemo teh organov torej medicina proučuje, diagnosticira in zdravi moške in ženske na popolnoma enak način, in sicer kot da smo vsi moški. Kot se je pokazalo, to ni le v nasprotju z resničnostjo, temveč tudi velika ovira za vse, ki želijo razvoj medicine in znanosti usmeriti tako, da bosta varovali ženske možgane, seveda tudi v menopavzi.

Lisa Mosconi: »Če so vam kdaj rekli, da so vaši simptomi samo posledica stresa ali pač 'del tega, da ste ženska', imate zdaj dokaz, da je vse, kar ste doživljale ali doživljate, znanstveno utemeljeno. V jedru problema so vaši možgani, ne vaša bujna domišljija.« FOTO: osebni arhiv

Kadar se pojavijo težave s spanjem, koncentracijo ali razpoloženjem, se jih pogosto odpiše kot psihološke. Toda korenine teh simptomov so pogosto fiziološke. Raziskave kažejo, da se najboljše rezultate doseže, ko zdravje razumemo kot povezanost telesa in možganov.

Mosconi poziva, da morajo ginekologi sodelovati z drugimi strokami; toda v praksi, pravi, največ naredi že informirana ženska, ki razume, kaj se v njenem telesu dogaja.

Hormoni, prehrana in gibanje

Mosconi ne skriva svojega prepričanja, da hormonska nadomestna terapija (HNT) lahko pomaga številnim ženskam, a poudarja, da odločitev ne sme biti rutinska. Ključno je t. i. okno priložnosti: zdravljenje ima največ koristi, če se začne v zgodnji perimenopavzi ali neposredno po menopavzi, ne pa več kot deset let po menopavzi.

»Okno priložnosti za predpis HNT je definirano kot čas v poznem menopavznem prehodu in ne več kot deset let po menopavzi, ki je zadnja menstruacija v življenju ženske,« pove Maruša Str­gulc, spec. ginekologije in porodništva. »To okno je pomembno zato, ker vemo, da estrogen, ki je ključen hormon v HNT, bol­je deluje preventivno kot pa kot zdravilo.

Eden glavnih pozitivnih učinkov HNT je zmanjšanje tveganja za srčno-žilna obolenja, ki pri ženskah izrazito porastejo po petdesetem letu, vendar je pomembno, da ženska prejme estrogen, ko žilje še ni okvarjeno. Če so na žilju že nastale večje spremembe, namreč z njim naredimo več škode kot koristi.

Maruša Strgulc: »Ko se odločamo za predpis hormonske nadomestne terapije, je pomembno, kako simptomi vplivajo na kakovost življenja ženske ter ali s prilagoditvijo življenjskega sloga ni bila uspešna pri odpravljanju simptomov. Za predpis HNT se vedno odločamo individualno.« FOTO: Marko Pigac

Ko se odločamo za predpis HNT, je pomembno, kako simptomi vplivajo na kakovost življenja ženske ter ali s prilagoditvijo živ­ljenjskega sloga ni bila uspešna pri odpravljanju simptomov. Za predpis HNT se vedno odločamo individualno.«

Pomembna razlika je tudi med sistemskim in lokalnim estrogenom, v knjigi poudari Mosconi. Vaginalni pripravki so namenjeni lokalnemu lajšanju simptomov in po trenutnih dokazih niso povezani s povečanim tveganjem za raka dojk. Strah pred hormoni je po njenem mnen­ju pretiran in ženskam pogosto prepreči dostop do terapije, ki bi jim lahko izboljšala kakovost življenja.

To ni zgolj vaša bujna domišljija

A v njih nikakor ne vidi čarobne rešitve. V ospredje postavlja življenjski slog: uravnoteženo prehrano z dovolj zdravih maščob in beljakovin, redno telesno dejavnost, kakovostno spanje in obvladovanje stresa. Vse to neposredno vpliva na presnovo možganov in delovanje nevrotransmiterjev. Če ste torej ženske že same slutile, da so se vam možgani spremenili, imate prav.

»Perimenopavza je priprava na menopavzo, nekakšno ogrevanje, ko začne izostajati menstruacija in se lahko pojavijo prvi simptomi, na primer vročinski oblivi. Naše raziskave so pokazale, da se prav v tem obdobju zgodijo tudi najbolj drastične spremembe v možganih,« zapiše avtorica.

»Takrat se menopavzni možgani prilagajajo in celo preoblikujejo, podobno kot stroj, ki ga je nekoč pogan­jal bencin, zdaj pa bo pogon električni, zato je treba najti rešitve, ki bodo ustrezale novemu ustroju. Toda večinoma so naši izsledki zgolj znanstveni dokazi za tisto, kar toliko žensk govori že ves čas: menopavza ti spremeni možgane.

Torej, če so vam kdaj rekli, da so vaši simptomi samo posledica stresa ali pač 'del tega, da ste ženska', imate zdaj dokaz, da je vse, kar ste doživljale ali doživljate, znanstveno utemeljeno. V jedru problema so vaši možgani, ne vaša bujna domišljija.«

Tri hormonske prelomnice: puberteta, nosečnost, perimenopavza

Lisa Mosconi vpelje pojem PNP – puberteta, nosečnost, perimenopavza, s katerim menopavzo postavi v isti biološki okvir kot druge hormonske prehode.

Tako kot puberteta in nosečnost je tudi menopavza obdobje možganske reorganizacije, kar pomeni, da spremembe niso znak propada, ampak proces prilagajanja. Ko se estrogeni dokončno umirijo, nastopi nova faza stabilnosti. Zato avtorica pogosto poudarja, da menopavza ni začetek konca, temveč konec hormonskih nihanj in možnost za novo ravnovesje.

Ko se telo prilagodi na novo hormonsko ravnovesje, se pri številnih ženskah pojavi občutek jasnosti, ki ga prej niso po­znale. Manj je nihanj razpoloženja, več je zbranosti, odločnosti in notranjega miru. Možgani po menopavzi delujejo drugače, a pogosto učinkoviteje; usmerjeni so k stabilnosti, empatiji in širši sliki, ne več k nenehnemu odzivanju na spremembe. Ta faza prinaša večjo odpornost in zavedanje lastnih meja, z njima pa večjo notranjo stabilnost in občutek, da ženska končno živi v lastnem ritmu.

FOTO: Gettyimages

»Kot že dr. Musconi v knjigi lepo opiše, se v tem obdobju, kot tudi v obdobju pubertete in poporodnem obdobju, mož­gani spremenijo,« doda Maruša Str­gulc. »V obdobju pubertete iz bolj ali manj pridnih deklic zrastejo ne še popolnoma odrasla dekleta, ki staršem kljubujejo v vsem.

V obdobju med (prvo) nosečnostjo iz brezskrbne ženske, ki je razmišljala o tem, kako bo s prijatelji preživela vikend in kam bo šla na počitnice, nastane skrbna mama, ki razmišlja le še o skrbi za svojega otroka in družino. In potem prideta menopavzni prehod in menopavza, spremembe v možganih nam prinesejo neki zdrav egoizem, več empatije do sebe. Ni več potrebe, da rešimo cel svet – razen če si to želimo –, ampak se posvetimo sebi.

To ne pomeni, da ne ljubimo več, da nismo skrbne, kot smo bile prej, vendar sebe bolj postavljamo na prvo mesto. To je zgodba tako rekoč vsake ženske, ki pride k meni v ambulanto. In ta sprememba v odnosu do sebe in do drugih je lahko šok, tako za žensko kot okolico.«