Trije priljubljeni prehranski dodatki, ki lahko škodujejo možganom

Veliko posameznikov vsak dan, da bi zagotovili zadosten vnos vitaminov in mineralov, ki jih morda ne dobijo dovolj s hrano, uživa prehranska dopolnila.  Čeprav so ta lahko koristna, so, ob neupoštevanju priročenih količin, tudi nevarna. Nevrolog Baibing Chen je izpostavil tri prehranske dodatke, ki ob prekomernem uživanju škodujejo možganom.

Cink

Nevrolog pojasnjuje, da se cink pogosto uporablja kot dodatek za krepitev imunskega sistema in pomoč pri prebolevanju prehladov. Prisoten je v multivitaminih, pastilah za grlo in nekaterih zdravilih brez recepta. Cink je nujen za telo in ga najdemo tudi v hrani, vendar težave nastanejo, kadar posamezniki kot dodatek več mesecev uživajo previsoke odmerke. Po njegovih besedah prevelike količine cinka motijo absorpcijo bakra, ta je ključen za živčni sistem.

FOTO: Natchas/Gettyimages

Pomanjkanje bakra lahko povzroči stanje, znano kot mielonevropatija, pri kateri pride do okvare hrbtenjače in perifernih živcev. To povzroča otrplost, mravljinčenje in težave pri hoji. Navaja primere pacientov, ki so razvili napredujočo šibkost in izgubo občutka zaradi pomanjkanja bakra, ki je nastalo kot posledica dolgotrajnega prekomernega uživanja cinka. Tudi drugi strokovnjaki opozarjajo,  da visoki odmerki cinka zmanjšujejo absorpcijo bakra, kar lahko vodi do anemije in oslabitve kosti. Priporočen najvišji dnevni odmerek je, če zdravnik ne svetuje drugače, 25 mg cinka na dan.

Vitamin A

Vitamin A, znan tudi kot retinol, v telesu igra pomembno vlogo. Krepi imunski sistem, pomaga pri nočnem vidu  in ohranja zdravo kožo. Ker je topen v maščobah, se shranjuje v jetrih in se lahko sčasoma kopiči. Prekomeren vnos povzroči stanje, pri katerem se poveča tlak v lobanji. To lahko vodi do glavobolov, zamegljenega vida in celo trajne izgube vida. Strokovnjaki opozarjajo, da prekomerno uživanje vitamina A lahko škodi zdravju, nosečnice naj ga jemljejo le po zdravniškem nasvetu. Priporočen skupni dnevni vnos je približno 1,5 miligrama na dan.

 FOTO: Gettyimages

Vitamin D

Vitamin D je ključen za zdravje kosti in mišic, večino ga dobimo z izpostavljenostjo soncu. Po priporočilih se v jesenskih in zimskih mesecih odraslim z večjim tveganjem za pomanjkanje svetujejo preventivni odmerki med 1.500 in 2.000 enot na dan. Pri dokazani pomanjkljivosti zdravniki predpišejo višje začetne, nato pa vzdrževalne odmerke. Nevrolog opozarja, da preveliki odmerki vitamina D povzročijo kopičenje kalcija v krvi, kar vpliva na možgane in povzroči simptome, kot so zmedenost, utrujenost, depresija in v hujših primerih celo psihoza. Dolgotrajno prekomerno jemanje vitamina D povzroči hiperkalcemijo, ki oslabi kosti ter poškoduje ledvice in srce. Zgornja varna meja je 100 mikrogramov (4.000 IU) na dan.

FOTO: Szakalikus/Gettyimages

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da so vitamini in minerali ključni za zdravje, vendar je pri njihovi uporabi najpomembnejša zmernost. Več ni vedno bolje, povzema portal Miss zdrava.