Tudi minerale potrebujemo

Kalcij je ključen za kosti in zobe, pomemben je tudi za mišice, živčne signale in strjevanje krvi. Železo sodeluje pri prenosu in hrambi kisika, zato je nujno za normalno delovanje organizma. Jod je sestavni del ščitničnih hormonov in je posebej pomemben za razvoj možganov, zlasti med nosečnostjo in v otroštvu. Magnezij sodeluje v več sto encimskih sistemih, vpliva na energijski metabolizem ter delovanje mišic, tudi srca. Kalij pomaga pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja, ustrezno razmerje med natrijem in kalijem pa je pomembno tudi z vidika srčno-žilnega zdravja. Selen je vključen v selenobeljakovine, ki sodelujejo pri delovanju ščitnice, nastanku DNK ter zaščiti pred oksidativnimi poškodbami.

Dobra novica je, da lahko večino potreb po mineralih pri zdravih ljudeh praviloma pokrijemo s pestro in uravnoteženo prehrano. Kalcij je v mleku, jogurtu, siru in tudi nekaterih vrstah zelenjave, železo v žitih in žitnih izdelkih, mesu, ribah, stročnicah, zelenjavi in sadju. Glavni vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol in živila, pripravljena z njo, med drugim kruh, dobri viri so tudi ribe, morski sadeži, jajca, mleko in mlečni izdelki. Magnezij je povezan predvsem z zelenimi rastlinskimi živili in živili z več prehranskih vlaknin, selen pa najdemo v žitih, morski hrani, mesu in jetrih.

Kljub temu niso vsi enako preskrbljeni. Pomanjkanju kalcija so po navedbah portala za hrano prehrana.si bolj izpostavljeni mladostniki, predvsem dekleta, ženske v menopavzi ter ljudje, ki se izogibajo mleku in mlečnim izdelkom. Po železu imajo večje potrebe ženske v rodni dobi, nosečnice, doječe matere in ljudje, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko. Večje potrebe po jodu imajo nosečnice in doječe mame, večje tveganje za prenizek vnos pa imajo predvsem posamezniki, ki se izogibajo jodirani soli. Tudi pri selenu so med bolj občutljivimi skupinami nosečnice, doječe matere, bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil in osebe z zelo enolično prehrano.