Uhajanje urina je še vedno tabu

Urinska inkontinenca je stanje, pri katerem posameznik izgubi nadzor nad mehurjem, kar vodi do nehotenega uhajanja urina. To lahko močno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča nelagodje in zadrego. Čeprav mnogi menijo, da je inkontinenca neizogibna posledica staranja, to ni nujno res. Pojavlja se pri ljudeh vseh starosti in obstajajo učinkovite metode zdravljenja, ki lahko pomagajo obvladovati simptome.

Mili Lomšek Vidmar, dr. med., pomaga ženskam z radiofrekvenčnimi terapijami. FOTO: Artisana

Pogostost urinske inkontinence je presenetljivo visoka. Kot v članku Urinska inkontinenca pri ženski: pregled področja navajata Eva Skuk, dr. med.​, in Mija Blaganje, dr. med., specialistki ginekologije in porodništva, se urinska inkontinenca katerega koli tipa pojavlja med 5 in 72 odstotki žensk. Odstotek pri moških je nižji. Čeprav je tako pogosta, pa se o njej še vedno premalo govori, zato obstajajo številne napačne predstave o tem stanju, kot je ta, da gre za nekaj neizogibnega, kar nas obvezno doleti v starosti. V resnici pa lahko zdravljenje in spremembe življenjskega sloga bistveno izboljšajo stanje. Simptomi se razlikujejo glede na vrsto in resnost stanja. Med najpogostejšimi je stresna urinska inkontinenca, pri kateri urin uhaja med različnimi dejavnostmi, kot so kihanje, smeh, vadba ali celo med običajnimi vsakodnevnimi opravili.

Vzroki so lahko kratkoročni ali kronični: kratkoročni vključujejo okužbe sečil in določena zdravila, ki lahko začasno vplivajo na nadzor mehurja, kronični pa resnejša zdravstvena stanja, kot so diabetes, multipla skleroza in druge nevrološke bolezni. Pri ženskah k razvoju inkontinence prispevajo nosečnost, vaginalni porod in menopavza.

Utrjevanje mišic medeničnega dna

Če imate težave z uhajanjem urina, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ginekologom. Zdravniki se običajno najprej odločajo za konservativno zdravljenje, ki mnogokrat poskrbi za dovoljšnje izboljšanje stanja. Z zdravim življenjskim slogom in pristopi, kot sta trening sečnega mehurja in utrjevanje mišic medeničnega dna (t. i. keglove vaje), je včasih mogoče uhajanje spraviti pod nadzor dovolj dobro, da drugi pristopi niti niso potrebni. Po potrebi zdravniki predpišejo še zdravila, denimo tista, ki pomagajo stabilizirati mišične kontrakcije ali sprostiti mišice, kar omogoča boljši nadzor nad mehurjem. Hormonska terapija, kot je vaginalna estrogenska krema, je lahko učinkovita pri ženskah v menopavzi, saj pomaga obnoviti funkcijo mehurja z nadomeščanjem estrogena.

Z zdravim življenjskim slogom bodo tudi težave z uhajanjem urina blažje. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Eden od pristopov k zdravljenju je uporaba radiofrekvenčne tehnologije, ki jo ponujajo mnoge estetske klinike. »InMode Votiva segreje tkiva in neboleče stimulira naravno regeneracijo z obnovo kolagena, elastina in hialuronske kisline, zato je primerna za zdravljenje stresne urinske inkontinence v kombinaciji z lokalno estrogensko terapijo in hormonsko nadomestno terapijo. Potrebne so tri zaporedne terapije,« razlaga Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki deluje v kliniki Artisana. Dodaja, da je po letu dni priporočljiva obnovitvena terapija.

Kirurški posegi so na voljo za tiste, ki imajo hudo obliko inkontinence in pri katerih druge metode niso bile uspešne. Obstaja več vrst operacije, ki lahko izboljšajo nadzor nad mehurjem, vključno z vstavitvijo trakov za podporo sečnice ali operacijami za popravljanje položaja mehurja.