Umetna inteligenca lahko pomaga, a brez zdravnika ne gre

Strokovnjaki izpostavljajo, da lahko umetna inteligenca (UI) skupaj z digitalizacijo zdravnikom omogoči lažje postavljanje diagnoz, zdravstvenim delavcem pa boljšo organizacijo dela. Oboje je prednost za pacienta, ki tako hitreje pride do mnenja zdravnika in zdravljenja, če je to potrebno. Prednost UI je, da v kratkem času obdela zelo veliko podatkov, je strojna uresničitev znanega reka več glav več ve. Posamezniku pa pomaga, da prek pametnih naprav spremlja in beleži svoje zdravstveno stanje na način, ki prej ni bil mogoč.

V Sloveniji se z UI v zdravstvu ukvarja več strokovnjakov in zagonskih podjetij. Med najbolj znanimi projekti je domači zdravnik HomeDOCTOR, katerega vodja je dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan. Osredotoča se na diagnostiko; v okence vnesemo simptome, UI pa nam ponudi predloge za ukrepanje ali postavi dodatna vprašanja. Gre za pomočnika, ki pa, kot poudarjajo na spletni strani, ne nadomesti zdravniškega pregleda. Projekt, pri ustvarjanju katerega sodelujejo tudi študentje medicine in zdravniki iz zdravniške zbornice, je še vedno v fazi prototipa, avtorji pa so si zastavili cilj, da bi nekoč postal del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Brezplačno si lahko z njim pomagate na spletnem naslovu https://home-doctor.ijs.si.

Nekatera slovenska podjetja že uspešno tržijo orodja, v katerih se povezujeta zdravje in UI. Eno od teh je MESI Medical. Njihov izdelek je nekakšna tablica, ki, povezana z orodji za diagnostiko, zdravnikom omogoča boljši vpogled v zdravstveno stanje pacienta. Zdravniku naj bi ponujala oporo pri odločanju in enoten vpogled v vse potrebne podatke, saj z njo opravi 16 meritev, med drugim izmeri gleženjski indeks, ki odkriva periferne arterijske bolezni, EKG za oceno srčnega delovanja, krvni tlak, kapaciteto pljuč in nasičenost krvi s kisikom. Orodje podjetja BrainTrip CogniScore omogoča poceni, neinvazivno možgansko diagnostiko. S pomočjo kape z elektrodami izmeri pomembne možganske funkcije in zazna kognitivni upad ali demenco. Orodje temelji na elektrofiziologiji možganov (EEG). MŠe en plod slovenskega znanja je aplikacija BoMind, ki podpira uporabnike pri krepitvi duševnega zdravja in psihološke odpornosti. Kot navajajo avtorji, je oblikovana s pomočjo znanstvenih dognanj in najnovejše tehnologije. Z aplikacijo sodeluje tudi več kot 10 psihologov in psihoterapevtov, s katerimi se lahko uporabniki aplikacije dogovarjajo za pogovor. BoMind ni namenjen le reševanju težav, pomagal naj bi tudi pri osebnostni rasti.

Pilotni projekti

V Sloveniji sicer že potekajo pilotni projekti in razvojni programi, ki vključujejo UI pri različnih diagnostičnih in kliničnih nalogah. Eden vidnih primerov je sodelovanje raziskovalcev in klinikov v evropskih konzorcijih, kjer testirajo sisteme, ki lahko pomagajo pri interpretaciji kliničnih podatkov, analiziranju laboratorijskih izvidov ali predvidevanju tveganj za zaplete. Eden izmed konkretnih primerov je razvoj sistemov za boljšo interpretacijo krvnih testov, ki z analizo velike količine laboratorijskih podatkov in demografskih dejavnikov omogočajo hitrejšo in natančnejšo oceno najverjetnejših diagnoz. To zdravnikom daje dodatno orodje pri odločanju, še posebno pri zapletenih primerih ali redkih boleznih.

UI je v pomoč tudi še vedno ne povsem zaključeni digitalizaciji zdravstva. Projekt, ki se bo zaključil 30. junija, naj bi omogočil telemedicino in zdravje na daljavo, eKarton in enotni podatkovni model, prepoznavo govora, informacijski sistem za dispečerje, pa tudi avtomatizacije razporedov in obremenitev. Že zdaj delujejo rešitve, kot so eZdravje, eRecept, eNapotnica, eNaročanje in centralni register podatkov o pacientih (CRPP) in portal zVEM. Z digitalizacijo postaja dostop zdravnikov in pacientov do podatkov, ki lahko pomagajo pri bolj temeljiti zdravstveni obravnavi, preprostejši.