V teh primerih je treba zaradi driske k zdravniku

Večina odraslih doživi akutno drisko vsaj enkrat letno, otroci še pogosteje. Simptomi vključujejo pogosto odvajanje tekočega blata, kar lahko spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje in splošno slabo počutje. V večini primerov ti simptomi ne zahtevajo obiska pri zdravniku, še posebej če trajajo le nekaj dni.

Izjema je driska, ki jo spremljajo visoka vročina, krvavo blato, hude bolečine v trebuhu in znaki dehidracije, kot so suha usta, zmanjšano uriniranje, omotica in utrujenost. Dehidracija, ki je eden glavnih zapletov driske, je še posebno nevarna pri dojenčkih, starejših in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Brez ustreznega zdravljenja lahko vodi v resne zdravstvene težave, vključno z odpovedjo ledvic, srčnim infarktom ali celo smrtjo. Če se pojavijo omenjeni resni simptomi, je pomembno poiskati zdravniško pomoč. Enako velja za drisko, ki se ne konča po nekaj dneh.

Pogosto je posledica črevesnih nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji (virusi, bakterije, glive in paraziti). »Najpogostejši so norovirusi, rotavirusi in adenovirusi. Od patogenih črevesnih bakterij so najpogostejše okužbe s kampilobaktrom, salmonelo, patogenimi sevi E.coli. Pogosta je tudi zastrupitev s strupi bakterije Staphyloccocus aureus,« navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Da se teh bolezni ne bi nalezli, upoštevajmo splošne higienske ukrepe in izbirajmo varno hrano in pijačo. Roke si umivajmo pogosto. Obvezno si jih moramo umiti po uporabi stranišča in pred jedjo. Uživajmo dobro toplotno obdelano hrano, ki je sproti pripravljena. Okužbi se izognemo z uživanjem vrst sadja in zelenjave, ki jih je mogoče lupiti. Če potujemo v kraje, kjer je higiena vprašljiva, posegajmo po ustekleničenih pijačah, prekuhani vodi (tudi pri umivanju zob) in prevretih napitkih, ledu se izogibajmo.

Vzroki driske so lahko tudi prehranske intolerance, denimo na laktozo ali gluten. Tudi nekatera zdravila, zlasti antibiotiki, lahko povzročijo drisko, saj spremenijo naravno ravnovesje bakterij v črevesju. V redkejših primerih je lahko driska posledica resnejših stanj, kot so rak prebavil ali endokrine motnje.

Zdravljenje je odvisno od vzroka in resnosti simptomov. V večini primerov akutne driske zdravljenje vključuje domačo oskrbo in uporabo zdravil brez recepta. Pomembno je, da oseba, ki trpi za drisko, ostane hidrirana.

Roke si je treba umivati pogosto in temeljito. FOTO: Getty Images

Od patogenih črevesnih bakterij so najpogostejše okužbe s kampilobaktrom, salmonelo, patogenimi sevi E. coli. FOTO: Md Saiful Islam Khan/Getty Images