Varnost bolnikov ni samoumevna

Danes drugič praznujemo mednarodni dan varnosti bolnikov. Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se s tem zavezujejo, da je varnost pacientov ključna zdravstvena prednostna naloga, in se strinjajo, da bodo ukrepale za zmanjšanje varnostnih odklonov v zdravstvenih ustanovah. Samo skupno ukrepanje osebja, bolnikov in svojcev lahko izboljša varnost, se strinjajo vsi deležniki v zdravstvu.


»Varnost bolnikov je osnova za kakovostno zdravstveno obravnavo. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pri nas določena v 11. členu zakona o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet leta 2008 in dopolnjen leta 2017. Varna zdravstvena oskrba je v tem zakonu opredeljena kot tista, ki preprečuje škodo za pacienta tako v zvezi s samim zdravljenjem kot tudi v zvezi z okoliščinami fizične varnosti, bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev,« je za Slovenske novice povedala zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, dr. med., v Ljubljani. Dodaja, da praznovanje mednarodnega dneva varnosti pacientov zelo podpira, saj moramo povečati globalno ozaveščenost in razumevanje varnosti pacientov.

Lahko bi bilo bolje

Varnost je ključni dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe, pravi sogovornica. Vendar njeno zagotavljanje zahteva spoštovanje pravil na več področjih tako s strani zdravstvenih delavcev kot tudi pacientov. Posledice nespoštovanja teh so lahko škodljive za bolnika, saj lahko povzročijo trpljenje, invalidnost, bolečino, poškodbe ali smrt.

V splošnem je za varnost pacientov v Sloveniji kar dobro poskrbljeno, vendar to ne pomeni, da ne bi moglo biti še bolje, meni Duša Hlade Zore: »V času, ko je bila razglašena epidemija koronavirusa, pa vse do danes so se pokazale šibke točke našega zdravstvenega sistema, ki so jih potrdile tudi pritožbe pacientov, ki sem jih prejela. Število pritožb se je še posebno povečalo v času po preklicu epidemije, že konec maja in junija, največ pa potem avgusta. Na hitro bi lahko ocenila, da imam okoli 50 odstotkov več pritožb pacientov kot avgusta prejšnje leto.«


Pritožbe se nanašajo na najrazličnejša področja. »V ospredju so tiste zaradi kršitve pacientove pravice do spoštovanja pacientovega časa, ki se navezujejo na dolge čakalne dobe in vse daljše čakalne vrste, večkratno prestavljanje terminov zdravstvenih storitev, neurejeno naročanje zlasti po telefonu, zamude pri kontrolnih pregledih,« pravi zastopnica in poudari, da je najtežje za starejše in kronične bolnike. Prav tako nikakor ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki potrebujejo storitve v zobozdravstvu in fizioterapiji, pravi Hlade Zoretova, ki kot največjo težavo izpostavlja oteženo dostopnost zdravstvene obravnave predvsem pri družinskih zdravnikih in zobozdravnikih. »To, da si pacient ne more izbrati svojega osebnega zdravnika, je nedopustno. Na možnost, da bi lahko izbirali med več zdravniki, so pacienti že skoraj pozabili, saj smo zdaj v situaciji, ko ne le da ni proste izbire, ampak izbire sploh ni.«

Družba naj vloži več napora

Na vprašanje, na katerih področjih zdravstvenega varstva je treba narediti več, da bodo pacienti tako varni kot tudi deležni vse oskrbe, ki jo potrebujejo, zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore odgovarja: »Ob odpravljanju klasičnih kršitev varnosti pacientov je treba glede na pritožbe največ storiti pri skrajševanju čakalnih dob in zagotoviti dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev, zagotoviti dovolj strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege in ne pozabiti na ureditev zdravstvene oskrbe v domovih starejših.«


Prepričana je, da bi za boljšo oskrbo in varnost pacientov morali skrbeti vsi, celotna družba. Po njenem mnenju lahko zgolj skupno ukrepanje vseh, ki odločajo o naši zdravstveni politiki, zdravstvenih delavcev in bolnikov, izboljša varnost. To pomeni, da bodo pacienti tako varni kot tudi deležni vse oskrbe.