Vas muči kašelj? Izogibajte se prahu in dimu

Kašelj povezujemo predvsem z boleznimi dihal, kot so navadni prehlad, gripa, bronhitis, pljučnica, astma, lahko pa se pojavi tudi zaradi težav z želodcem, srcem, pri kadilcih, gastroezofagealne bolezni ali kot posledica onesnaženega zraka.

Zdravil brez recepta ne uporabljamo brez posveta, poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. FOTO: Osebni arhiv

»Kašelj lahko delimo glede na vrsto, in sicer na suhi kašelj, ki ne proizvaja sluzi in je dražeč, ter mokrega, pri katerem izkašljujemo sluz,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Lahko ga delimo tudi glede na trajanje, in sicer na akutnega in kroničnega. Prvi običajno traja manj kot tri tedne in je pogosto posledica virusnih okužb, kot sta prehlad ali gripa. Kronični pa traja več kot osem tednov in je lahko povezan z alergijami, astmo, gastroezofagealno refluksno boleznijo ali okužbami dihal.« Predvsem takrat, ko traja več tednov brez izboljšanja in ga spremljajo drugi simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v prsih ali hrbtu, občutek pomanjkanja zraka, sluz z neprijetnim vonjem, kri pri izkašljevanju ali zadihanost, je nujno poiskati zdravniško pomoč!

Dvignjeno vzglavje

A velikokrat, predvsem ko gre za prehladna obolenja, si lahko pomagamo sami, nadaljuje sogovornica: »Pri kašlju, ki spremlja prehlad ali gripo, priporočamo učinkovite inhalacije z vročo vodo in soljo. Te pomagajo navlažiti in očistiti dihalne poti. Pomembno je tudi, da zaužijemo dovolj tekočine, saj hidracija ohranja sluznico vlažno in olajša izkašljevanje. Topli napitki, kot so čaj z medom, limono ali ingverjem, lahko dodatno pomirijo razdraženo grlo. Kašelj blažimo tudi z zdravili brez recepta, ena blažijo suh dražeč kašelj, druga pomagajo pri izkašljevanju, ne smemo pa jih uporabljati brez posveta. Na voljo so v obliki tablet, praškov, šumečih tablet in sirupov.«

Za boljše okrevanje se velja izogibati dražilnim snovem, kot so cigaretni dim, prah in druge nečistoče, priporočljivo je skrbeti tudi za vlažnost prostorov. »Pred spanjem se velja izogibati težkim obrokom, saj lahko obremenijo dihalne poti, in dražilnim snovem, kot so dim ali močne vonjave. Pri suhem kašlju, ki krati spanec, pa si pomagamo tudi z zdravili za umiritev kašlja. Koristno je dvignjeno vzglavje, kar zmanjša pritisk na dihalne poti in olajša dihanje. Vlažilnik zraka v spalnici pomaga ohranjati primerno vlažnost zraka, s čimer zmanjšuje draženje grla in dihalnih poti ter izboljšuje kakovost spanja,« dodaja mag. Potočnik Benčičeva.

Z vlaženjem prostorov preprečujemo izsuševanje sluznice. FOTO: Galitskaya/Getty Images

Ne smemo pozabiti niti na zaščito pred mrazom, poudarja: »Nujna so oblačila, ki ustrezajo vremenskim razmeram, saj tako ohranjamo telesno toploto. Šal ali ruta lahko učinkovito zaščiti usta, nos in grlo pred hladnim zrakom. Dihanje skozi nos je priporočljivo, saj se zrak tako naravno navlaži in segreje, preden pride v dihalne poti. Pomembno je, da se izogibamo dolgotrajnemu zadrževanju na zelo nizkih temperaturah, zlasti za ljudi s kroničnimi težavami dihal. Prav tako igra ključno vlogo zadostna hidracija, saj vlažne sluznice lažje prenašajo mraz in ostajajo odpornejše proti draženju.«

Izkašljevanje po boleznih, kot so prehlad, gripa ali bakterijske okužbe dihal, je lahko dolgotrajno, po več tednih pa se vendarle velja posvetovati z zdravnikom, ki bo morda svetoval dodatno zdravljenje.