Vaše telo se lahko obrne proti vam: to so najpogostejše avtoimunske bolezni

Avtoimunske bolezni nastanejo, ko imunski sistem, ki bi moral telo varovati pred virusi, bakterijami in drugimi nevarnostmi, pomotoma napade lastne celice in tkiva. Med pogostejše sodijo hashimotov tiroiditis, revmatoidni artritis, luskavica, celiakija, sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza in sistemski lupus eritematozus. Čeprav večine teh bolezni še ne znamo dokončno pozdraviti, jih lahko s sodobnimi zdravili pogosto uspešno umirimo in preprečimo trajne poškodbe organov.

Hashimotov tiroiditis je ena najpogostejših avtoimunskih bolezni. Imunski sistem napada ščitnico, zaradi česar ta postopoma proizvaja vse manj hormonov. Bolezen je veliko pogostejša pri ženskah. Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki napada predvsem sklepe. Ti postanejo boleči, otečeni in okoreli, težave pa so pogosto najhujše zjutraj. Bolezen navadno prizadene sklepe na obeh straneh telesa, denimo obe zapestji ali obe roki.

Hashimotov tiroiditis povzroči, da ščitnica proizvaja manj hormonov. FOTO: Bojanstory/Getty Images

Luskavica se kaže z rdečimi, zadebeljenimi in luščečimi se spremembami na koži. Najpogosteje se pojavijo na komolcih, kolenih, lasišču in križu, lahko pa prizadenejo skoraj vse telo. Bolezen ni nalezljiva. Pri nekaterih bolnikih se razvije tudi psoriatični artritis, ki povzroča otekanje, bolečino in okorelost sklepov. Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri gluten sproži poškodovanje sluznice tankega črevesa. Gluten najdemo predvsem v pšenici, rži in ječmenu.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem napade celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Brez inzulina glukoza ne more učinkovito vstopati v celice, zato se kopiči v krvi. Multipla skleroza prizadene osrednje živčevje. Imunski sistem napada mielin, zaščitno ovojnico živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači. Simptomi so zelo različni. Pojavijo se lahko motnje vida, mravljinčenje, šibkost rok ali nog, težave z ravnotežjem, huda utrujenost, mišični krči in motnje spomina.

Multipla skleroza prizadene osrednje živčevje. FOTO: Fatcamera/Getty Images

Lupus je ena najbolj zapletenih avtoimunskih bolezni. Imunski sistem lahko napade kožo, sklepe, ledvice, pljuča, srce, živčevje in krvne celice. Zdravljenje avtoimunskih bolezni je odvisno od posamezne bolezni. Pri hashimotovem tiroiditisu bolniki nadomeščajo ščitnični hormon, pri sladkorni bolezni tipa 1 potrebujejo inzulin, pri celiakiji pa je temelj zdravljenja stroga brezglutenska prehrana. Pri revmatoidnem artritisu, multipli sklerozi, luskavici in lupusu zdravniki uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo vnetje ali zavirajo določene dele imunskega sistema. Med njimi so kortikosteroidi, klasična imunosupresivna zdravila, biološka zdravila in vse bolj natančne tarčne terapije.

Takšna zdravila lahko bolezen učinkovito obvladujejo, vendar imajo tudi slabost. Ker zmanjšujejo delovanje imunskega sistema, lahko povečajo dovzetnost za okužbe in povzročijo druge neželene učinke. Prav zato raziskovalci iščejo načine, kako odstraniti vzrok oziroma sprožilec vnetja, ne da bi pri tem oslabili celotno obrambo organizma.