Včasih pri škiljenju pomagajo očala

Pri otroku lahko škiljenje vpliva na razvoj vida, pri odraslem pa povzroča dvojni vid, težave z orientacijo in izgubo občutka za globino. Enotne rešitve ni. Nekaterim pomagajo pravilno izbrana očala, drugim prizme ali posebne vaje, pri izrazitejšem odklonu pa pridejo v poštev injekcije v očesne mišice ali operacija. Ameriško združenje za pediatrično oftalmologijo in strabizem poudarja, da je izbira zdravljenja odvisna od vrste škiljenja, njegovega vzroka, starosti bolnika ter sposobnosti obeh očes, da delujeta skupaj.

Še posebno pomembno je pravočasno zdravljenje pri otrocih. Prvi korak, ko opazimo, da otrok škili, je natančen pregled pri oftalmologu. Zdravnik preveri dioptrijo, položaj oči pri gledanju na blizu in daleč, gibljivost očesnih mišic ter sodelovanje med očesoma. Pri nekaterih otrocih, zlasti pri škiljenju navznoter, povezanem z daljnovidnostjo, lahko že pravilno predpisana očala bistveno zmanjšajo, ali celo odpravijo odklon. Očal ni smiselno odlagati, saj lahko nepopravljena dioptrija ovira normalen razvoj vida. Če je eno oko vidno šibkejše, zdravniki pogosto predpišejo prekrivanje boljšega. Tako prisilijo možgane, da uporabljajo šibkejše oko. Podoben namen imajo pri nekaterih otrocih kapljice, ki začasno zameglijo vid boljšega očesa. Preveza praviloma ne poravna očesnih mišic. Namenjena je predvsem zdravljenju slabovidnosti. Otrok jo lahko potrebuje pred operacijo škiljenja ali po njej, odvisno od stanja vida. Pri odraslih in nekaterih starejših otrocih lahko pomagajo posebna stekla v obliki prizme. Prizma spremeni smer svetlobe, zato možganom olajša združevanje dveh slik v eno. Takšna očala so posebno uporabna pri manjših, stabilnih odklonih ali med čakanjem, da se stanje po bolezni oziroma poškodbi umiri.

O vajah odloči strokovnjak

Tudi očesne vaje niso rešitev za vse vrste škiljenja. Največ koristi imajo pri natančno določenih motnjah sodelovanja očes, denimo pri nezadostnem zbliževanju med branjem. O vajah mora odločiti strokovnjak, saj poljubno treniranje oči izrazitega odklona ne bo nujno popravilo.

Pri operaciji kirurg oslabi, okrepi ali prestavi eno ali več očesnih mišic. Cilj ni le lepši položaj oči, temveč tudi zmanjšanje dvojnega vida, izboljšanje skupnega gledanja ter v nekaterih primerih boljši občutek za globino. Eden pomembnejših sodobnih pristopov so nastavljivi šivi. Kirurg mišico med operacijo pritrdi tako, da lahko njen položaj po posegu še nekoliko popravi. Prilagoditev običajno opravi, ko je bolnik buden, oko pa lokalno omrtvičeno. Tehnika je posebno uporabna pri zahtevnejših primerih, ponovnih operacijah, škiljenju po poškodbah ali pri boleznih, ki omejujejo gibljivost očesa. Razvijajo se tudi manj invazivni operativni prijemi, pri katerih kirurg do mišice dostopa skozi manjše odprtine veznice. Cilj je manjša poškodba tkiva, manj rdečine in otekline ter prijetnejše okrevanje.

Škiljenje zdravniki popravljajo tudi z vbrizgavanjem botulin toksina neposredno v premočno očesno mišico. Začasno jo sprosti, nasprotna mišica pa lahko oko povleče v primernejši položaj. S tem se lahko zmanjša odklon ali dvojni vid. Učinek navadno traja nekaj mesecev, pri nekaterih bolnikih pa se izboljšan položaj ohrani dlje. Eden najnovejših korakov je uporaba umetne inteligence pri načrtovanju operacije. Raziskovalci so januarja letos predstavili model, ki na podlagi podatkov o odklonu, dioptriji, vidni ostrini, starosti in obliki očesa predlaga, katere mišice bi bilo treba operirati in za koliko milimetrov jih premakniti. Napreduje tudi samodejno merjenje škiljenja s kamerami, očesnimi sledilniki in očali za navidezno resničnost.