Ni le plevel: prezrta rastlina z izjemnimi zdravilnimi učinki

Kislico mnogi dojemajo kot plevel, a gre za hranljivo rastlino z dolgo in bogato zgodovino uporabe tako v kulinariki kot v ljudski medicini. Pred prihodom agrumov v Evropo je prav kislica jedem zagotavljala želeno kislost in svežino. Njena priljubljenost je sčasoma nekoliko upadla, a z novimi trendi se samonikla rastlina vrača na mize in v znanstvene raziskave. Zgodovina uporabe kislice sega tisoče let v preteklost, arheološke najdbe pa dokazujejo, da so jo ljudje uživali že v neolitiku.

FOTO: Profimedia

Stari Rimljani so jo cenili predvsem zaradi praktičnosti: vojaki so med dolgimi in vročimi pohodi žvečili njene liste, da bi potešili žejo. Latinsko ime Rumex Acetosa izhaja iz besede rumo, kar pomeni sesati, drugi del pa iz latinske besede za kis, acetum, kar lepo opisuje njen značilni okus. Čeprav se je v Evropi s prihodom limone umaknila nekoliko v ozadje, je ohranila mesto kot klasika francoske kuhinje, kjer je nepogrešljiv del kremne juhe iz kislice ter prefinjenih omak, ki se podajo k ribam, mesu ali jajcem. Danes jo uporabljajo tudi drugje po svetu in je del jedi od ruskega in ukrajinskega zelenega boršča, grške pite spanakopite do solat v Vietnamu in na Portugalskem.

Zakladnica vitaminov in mineralov

Kislica je nizkokalorična rastlina, saj 100 gramov vsebuje le 29 kalorij, a njen hranilni profil je izjemno bogat. Predstavlja pravo bombo vitamina C: ena skodelica svežih listov pokrije več kot 70 odstotkov dnevnih potreb po tem ključnem antioksidantu. Poleg tega je odličen vir vitamina A, ki je pomemben za zdravje vida in imunski sistem, ter vitamina B6. Med minerali izstopajo magnezij, ki sodeluje v več kot 300 biokemijskih procesih v telesu, železo, nujno za nastajanje rdečih krvničk, in kalij. Visoka vsebnost kalija podpira zdravje srca in ožilja, saj sprošča krvne žile in pomaga uravnavati krvni tlak. Kislica je bogata še z vlakninami, ki spodbujajo prebavo in zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti.

FOTO: Profimedia

Kako jo uporabiti v kuhinji

Posebna, osvežilna aroma kislice nudi številne kulinarične možnosti. Za uživanje surove izbiramo mlade, nežne liste, starejše in večje pa je bolje uporabiti za kuhanje. Mladi listi so odličen dodatek solatam, saj vsaj nekaj lističev vnese presenetljivo svežino in rahlo citrusno noto. Drobno nasekljano lahko uporabljamo kot začimbo v prelivih ali namazih. Kuhano je mogoče pripraviti kot špinačo. Odlična je juha iz kislice, obogatena s smetano ali jogurtom. Lepo se ujema s sestavinami, ki se sicer kombinirajo z limono, kot so mastne ribe (losos), krompir v solati ali jajca. Omaka iz kislice, smetane in masla je popoln dodatek pečenemu mesu.

FOTO: Bonchan/Gettyimages

Pomembno opozorilo: previdno z oksalno kislino

Oksalna kislina, ki kislici daje prepoznaven okus, je razlog za previdnost. Čeprav je prisotna tudi v številnih drugih rastlinah, kot sta špinača in rabarbara, je v večjih količinah lahko škodljiva. Oksalati motijo absorpcijo kalcija in prispevajo k nastanku ledvičnih kamnov. Zaradi tega naj se kislice izogibajo tisti, ki imajo težave z ledvičnimi kamni, putiko, revmo ali artritisom. Za vse ostale velja pravilo zmernosti: uživajte jo občasno in v manjših količinah kot dodatek, ne pa kot glavno jed ob obroku, svetuje 24sata.hr.

FOTO: Profimedia