Več samomorov zaradi spomladanske svetlobe

Vodja Univerzitetne klinike za psihiatrijo in psihoterapijo na Dunaju Sigfried Kasper je v okviru mednarodnega tedna možganov predstavil izsledke raziskave, kako svetloba vpliva na zdravje in počutje ljudi.

»Pomladno razpoloženje ne nastane samo od sebe, ampak moramo zanj poskrbeti že pozimi,« pravi Kasper. Običajno se pozimi zapremo v temne in tople prostore, kar je najbolj neugodna kombinacija za psihično zdravje.

Svetloba igra pri razpoloženju veliko vlogo

V očesni mrežnici se shranjuje svetloba, ki potuje prek vidnega živca naravnost v hipotalamus, kjer je najpomembnejše središče vegetativnega živčnega sistema. Tako se odvisno od moči svetlobe aktivirajo različni živčni prenašalci, ki poleg budnosti in utrujenosti uravnavajo tudi temperaturo, libido, tek, delovanje prebave, krvni sladkor in rast. Temperatura pri tem ne igra velike vloge, saj tudi mraz in sonce dobro vplivata na počutje.

Za depresivne spomladanska svetloba ni pozitivna

Vendar na depresivne ljudi spomladanska svetloba ne deluje pozitivno, ampak celo nasprotno. »Ker oboleli na spomladanskem soncu ne občuti takega pozitivnega razpoloženja kot ostali, se počuti še slabše in je še bolj dovzeten za to, da naredi samomor,« pravi Kasper. Pri depresivnih in neaktivnih osebah se namreč baterije pozimi izpraznijo, zato so brez zagona že na začetku pomladi. Tudi statistike kažejo, da se število samomorov spomladi poveča in je v obdobju od marca do maja celo večje kot od novembra do januarja.

Ljubezen kot sonce

Prav tako kot svetloba na ljudi pozitivno vplivajo tudi ljubezenski odnosi. »Partner deluje tako kot svetloba. Če ta iz kakršnega koli vzroka zapusti osebo in se žalujoči zato umakne v temen in topel prostor, je to najslabša kombinacija za duševno zdravje,« pravi Sigfried Kasper. Zato v ambulantah depresijo zdravijo tudi s svetlobno terapijo, ki je po njihovem mnenju ena cenovno najugodnejših in tudi najučinkovitejših terapij za to psihično bolezen.