Veganuar: priložnost za razmislek o vplivu naše prehrane na zdravje, okolje in živali

Od leta 2014 je prvi mesec v letu navdihnil številne ljudi, da preizkusijo veganstvo, udeleženci so iz skoraj vseh držav sveta, tudi Slovenci s(m)o med njimi, januar je postal veganuar. Ideja, ki sta se je domislila britanska zakonca Jane Land in Matthew Glover, je preprosta: prvi mesec v letu jemo rastlinske jedi. Leta 2014 sta imela ​3300 somišljenikov, dobro desetletje pozneje jima je sledilo več kot pol milijona ljudi, število še raste. Čeprav je časovno omejen, njegov namen ni kratkoročna dieta, temveč ozaveščanje o vplivu naših prehranskih izbir na zdravje, okolje in živali.

Eden glavnih razlogov za sodelovanje so zdravstveni učinki; skok v novo leto je pogostokrat povezan s sprejemanjem različnih zaobljub, večina je povezana z vadbo in prehrano. Dobro načrtovana veganska prehrana temelji na polnovrednih rastlinskih živilih – zelenjavi, sadju, stročnicah, polnozrnatih žitih, oreščkih in semenih. Takšna je naravno bogata z vlakninami, antioksidanti, vitamini in fitokemikalijami, ki imajo zaščitno vlogo pri razvoju kroničnih bolezni. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki se prehranjujejo pretežno rastlinsko, pogosto nižji krvni tlak, nižjo raven slabega LDL-holesterola in manjše tveganje za bolezni srca in ožilja. Veganska prehrana se povezuje z boljšo uravnavo telesne teže ter manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin pozitivno vpliva na prebavo in črevesno mikrobioto.

Spodbudi nas k večji kulinarični ustvarjalnosti. FOTO: Rawpixel/Getty Images

Če se za izziv odločimo, se ne zanašajmo na industrijsko predelane veganske nadomestke, tako lahko hitro izničimo zdravstvene koristi. Hrano pripravljamo sproti, najbolje sami doma, pazimo na raznolikost in uravnoteženost. Poleg tega ni dovolj, da preprosto črtamo živila živalskega izvora, pomembno je, da ta nadomestimo z živili rastlinskega izvora, le tako bomo poskrbeli za dovolj kalorij, pa tudi beljakovin in ostalih hranil. Posebno pozornost je treba nameniti tistim hranilom, ki so v rastlinski prehrani v omejeni količini ali pa jih telo ne more tako dobro absorbirati kot iz živalskih virov. Vitamin B12 je nujno dodajati s prehranskimi dopolnili ali obogatenimi živili. Pomembni so tudi železo, cink, kalcij, jod in maščobne kisline omega-3 (zlasti DHA in EPA, ki ju lahko dobimo iz alg). S pravilnim načrtovanjem lahko vse potrebe pokrijemo brez težav. In ja, tudi sladice lahko jemo.

Pazimo, da je obrok uravnotežen. FOTO: Vaaseenaa/Getty Images

Veganuar naj bo priložnost za učenje, eksperimentiranje z novimi živili in okusi in razmislek. Lahko je odskočna deska k bolj zdravemu jedilniku, večji kulinarični ustvarjalnosti in odgovornemu odnosu do sveta. Tudi če ne (p)ostanemo vegani, lahko izkušnja pusti pozitiven pečat – na krožniku, ki bo poln bolj raznolikih in okusnih živil. Izziva se lahko loti vsak, toda preden preizkusite kateri koli nov prehranjevalni načrt, se posvetujte z zdravnikom, še posebno če imate kakršne koli zdravstvene težave.