Veliko ljudi se ponoči zbudi ob isti uri, kriva je biološka ura

Telo ima svojo notranjo uro, ki zelo natančno uravnava, kdaj smo zaspani, kdaj se prebujamo, kako se spreminja telesna temperatura in kdaj se začnejo izločati hormoni, ki nas pripravljajo na nov dan. Strokovnjaki temu pravijo cirkadiani ritem. Gre za približno 24-urni biološki cikel, ki ga močno usmerjata svetloba in tema. V možganih ima pri tem ključno vlogo suprahiazmatično jedro v hipotalamusu, ki deluje kot osrednja ura telesa. Raziskave kažejo, da spanje ni odvisno samo od utrujenosti, ampak od prepletanja cirkadianega ritma in tako imenovanega spalnega pritiska, ki se kopiči, dlje ko smo budni. Ko sta sistema usklajena, zaspimo lažje in spimo mirneje. Ko se porušita, se lahko ponoči začnemo zbujati.

Prebujanje ob določeni uri je pogosto povezano z zgradbo spanja. Spanec ne poteka enakomerno od večera do jutra, ampak v ciklih, v katerih se izmenjujejo globlje in plitvejše faze. Proti jutru je globokega spanja manj, več je lažjega spanja in REM-faze, zato nas lahko hitreje zmotijo zvok, svetloba, poln mehur, bolečina, vročina v sobi ali nemirne misli. Kratka prebujanja ponoči so lahko povsem normalen del spanja, težava pa nastane, ko se po njih ne moremo več uspavati ali smo zaradi njih podnevi izčrpani.

K zdravniku je treba, če nespečnost vztraja. FOTO: Flashpop/Getty Images

Veliko ljudi se zbuja v drugi polovici noči, ker se takrat začne telo počasi pripravljati na jutro. Melatonin, hormon, ki spodbuja zaspanost, začne upadati, kortizol pa se proti jutru zvišuje. Kortizol pogosto poenostavljeno imenujemo stresni hormon, vendar ima tudi povsem normalno vlogo pri prebujanju in energiji. Pregledne znanstvene objave poudarjajo, da kortizol sledi lastnemu dnevnemu ritmu in da je njegovo delovanje tesno povezano s spanjem, budnostjo in cirkadiano uro.

Če smo pod stresom, se ta naravni sistem lahko obrne proti nam. Telo se začne obnašati, kot da mora biti pripravljeno na nevarnost, čeprav le ležimo v postelji. Srce bije hitreje, misli se zavrtijo, spanec postane plitev. Takrat se zbudimo in takoj začnemo razmišljati o službi, zdravju, družini ali opravkih. Ker se to lahko ponavlja več noči zapored, si telo hitro zapomni vzorec. Tako se lahko začne občutek, da nas nekaj vsako noč zbudi ob isti uri.

Pomemben dejavnik je svetloba. Večerne ure pred zasloni, močna razsvetljava v stanovanju ali luč, ki ponoči prihaja skozi okno, lahko zavrejo naravno izločanje melatonina in premaknejo notranjo uro. V zadnjih letih raziskovalci vse bolj poudarjajo, da umetna svetloba ponoči ni nedolžna, saj lahko vpliva na spanje, hormonske ritme in presnovo.

Sprememba hormonov

Pri nekaterih ljudeh se nočna prebujanja pojavijo zaradi življenjskega ritma: izmensko delo, neredno odhajanje v posteljo, pozni obroki, alkohol zvečer ali premalo gibanja čez dan lahko porušijo naravni red telesa. Raziskave pri nočnih delavcih kažejo, da takšen ritem vpliva na izločanje melatonina in kortizola ter poveča tveganje za motnje spanja.

Veliko ljudi se zbuja v drugi polovici noči, ker se takrat začne telo počasi pripravljati na jutro. FOTO: Alvaro Medina Jurado/Getty Images

Ne smemo pozabiti na zdravstvene razloge. Ponavljajoče se prebujanje lahko povzročijo spalna apneja, refluks, bolečine, tesnoba, depresija, hormonske spremembe, pogostejše uriniranje ponoči ali nekatera zdravila. Pri ženskah se težave s spanjem pogosto okrepijo v obdobju perimenopavze in menopavze, ko se spreminjajo hormoni, pojavijo se lahko vročinski oblivi in nočno potenje. Pri starejših ljudeh je spanec pogosto bolj razdrobljen, notranja ura pa se lahko premakne na zgodnejše ure.

Če se občasno zbudimo ob isti uri in nato hitro zaspimo nazaj, to praviloma ni razlog za skrb. Drugače je, če se prebujamo skoraj vsako noč, če budni ležimo dlje, če nas zjutraj spremlja utrujenost ali če čez dan težko delujemo. Takrat je smiselno preveriti spalne navade in po potrebi poiskati zdravniški nasvet, zlasti če smrčimo, se zbujamo z občutkom dušenja, nam razbija srce, imamo bolečine ali izrazito tesnobo.