Veliko težav v ustni votlini si pridelamo sami, začne pa se z izbiro primerne zobne paste

Na kakovost sklenine, sestavo sline, obliko zob in nagnjenost k parodontozi vpliva tudi dednost, a največjo vlogo pri zdravju ustne votline imajo vendarle naše vsakodnevne navade. Tudi pri slabši genetiki lahko namreč z dobro higieno in rednimi pregledi večino težav občutno omilimo, saj genetika določa izhodišče, ne končnega rezultata, opozarja Tadeja Klemenčič, ustna higieničarka, zobna asistentka po NPK in medicinska sestra s specialnimi znanji iz zobozdravstva.

Nujno fluor

Žal si še vedno veliko težav pridelamo sami: »Najpogostejša napaka je površnost. Zobe ščetkamo prehitro, prekratko in pogosto napačno. Večina nas ščetka manj kot minuto, učinkovito pa je vsaj dvominutno ščetkanje z nežnimi krožnimi gibi. Druga velika napaka je izpuščanje čiščenja medzobnih prostorov, kjer nastane največ kariesa in vnetij, saj ščetka tja ne seže. Tretja napaka je uporaba trdih ščetk ali premočen pritisk, kar obrablja sklenino in povzroča umik dlesni.« Pogosta zmota je tudi prepričanje, da ustna voda nadomesti ščetkanje, nadaljuje, ustna voda je le dodatek, ne osnova.

Ustna voda je le dodatek, ne osnova. FOTO: White Bear Studio/Getty Images

V poplavi zobnih past je težko izbrati pravo, pri tem pa naj nam bo najpomembnejše merilo vsebnost fluora: »Za odrasle je optimalna koncentracija okoli 1450 ppm. Fluor utrjuje sklenino in dokazano zmanjšuje tveganje za karies. Dražje blagovne znamke niso nujno učinkovitejše. Posebne zobne paste, kot so tiste za občutljivost ali parodontozo, imajo dodatne učinkovine, vendar fluor ostaja temelj zaščite. Vsekakor se torej izogibamo zobnim pastam brez fluora, razen če imamo poseben razlog. Previdni moramo biti pri pastah z aktivnim ogljem, ki lahko poškodujejo sklenino, in nekaterih t. i. naravnih pastah, ki sicer niso nujno škodljive, so pa pogosto neučinkovite.«

Največ škode naredijo izdelki za beljenje zob doma: »Belilne paste delujejo predvsem z abrazivi – drobnimi delci, ki mehansko brusijo površino zoba. S tem odstranijo površinske madeže, a žal tudi del sklenine. Sklenina se ne obnavlja, zato lahko dolgotrajna uporaba belilnih past povzroči občutljivost, hitrejši umik dlesni in celo hrapavo površino, na katero se obloge še lažje oprimejo. Za varno beljenje so primernejši postopki pri zobozdravniku ali ustnem higieniku.«

Majavi zobje

Kljub številnim nasvetom mnogi zanemarjajo redne preglede, a kot poudarja Klemenčičeva, bi morali k zobozdravniku najmanj enkrat na leto, da temeljito preveri stanje naših zob in dlesni: »Dlesni so temelj. Ščitijo korenine in kost, stabilizirajo zobe in preprečujejo vstop bakterij v globlje strukture. Zdrave dlesni so rožnate, čvrste in ne krvavijo. Ko dlesen zboli, zboli celoten podporni aparat zoba. Večina ljudi se pomena dlesni ne zaveda dovolj, saj dlesni ne bolijo, dokler ni nekaj že precej narobe. Za zdravje dlesni so ključni nežno, a temeljito (daljše) ščetkanje, vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov, izogibanje kajenju, dovolj hidracije in redni pregledi.«

Gingivitis zajema krvavenje, rdečino in oteklino. FOTO: Juan Francisco Garcia Leon/Getty Images

Med prvimi težavami se razvije gingivitis, ki zajema krvavenje, rdečino in oteklino: »Če se ne zdravi, napreduje v parodontalno bolezen, kjer se izgublja kost, dlesen se umika, zobje postanejo majavi in lahko izpadejo. Parodontalna bolezen je kronična bolezen, ki jo je mogoče upočasniti, ne pa povsem pozdraviti.«

Oralno zdravje je pomembno za celo telo, vnetje v ustih ni nikoli le lokalna težava, poudarja: »Kronično vnetje dlesni je povezano s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, prezgodnjim porodom, oslabljenim imunskim sistemom in poslabšanjem avtoimunskih bolezni.« Tudi druge bolezni in stanja vplivajo na zdravje ustne votline: »Sladkorna bolezen poveča tveganje za vnetja in upočasni celjenje. Hormonske spremembe povečajo občutljivost dlesni. Avtoimunske bolezni pogosto povzročijo suha usta, kar vodi v več kariesa. Nekatera zdravila, kot so antihistaminiki, antidepresivi in antihipertenzivi, zmanjšujejo slino. Stres povzroča stiskanje zob, škrtanje in vnetja.«