Veste vse o spanju?

Vas v sladke sanje zaziba kozarec vina? Se bojite, da se boste zaradi spanja zredili? Ob koncih tedna poležavate dlje, da bi nadoknadili naporen delovni teden?

Spanje je ključno za obstoj človeka kakor hrana, zrak in voda, a kljub temu mnogi, celo tisti, ki prisegajo na zdrav življenjski slog, prepogosto zanemarjajo počitek. In kot je pokazala nedavna ameriška raziskava, preštevilni še vedno izjemno slabo poznajo sam potek spanja in odzive telesa nanj ter celo verjamejo v nekatere mite, ki jih je znanost že zdavnaj razjasnila. Pa poglejmo.

Kdor veliko spi, se tudi redi. Ne drži! Spanje je namreč ključen dejavnik pri uravnavanju telesne teže: utrujenost je velik spodbujevalec apetita, povrhu pa krepi željo po nezdravih prigrizkih, številke tako kažejo, da tisti, ki se pogosto prikrajšajo za nočni počitek, zaužijejo okoli šest odstotkov več kalorij kakor tisti, ki jim je kakovosten spanec prioriteta. Dokaz se skriva v leptinu, ki nadzoruje občutek lakote, raven tega hormona pa občutno pade, ko smo neprespani.

Mnogi zgrešeno menijo, da bodo ob koncu tedna nadoknadili naporne delavnike ali pa celo ponočevanja: za vnovično vzpostavitev zdravega ritma potrebuje telo veliko več dni, celo tednov, spanca pa ob lenobnih sobotah in nedeljah ne moremo uskladiščiti in shraniti za utrujene čase. Koliko spanca pa pravzaprav potrebuje odrasel človek? Nekateri prisegajo na šest ur, drugi najmanj osem, nekateri hrepenijo celo po več, a univerzalnega merila ni. Morda je še najtočnejša ocena, da je treba prespati polovico časa, kolikor ga preživimo budni in aktivni: denimo, če smo dejavni šestnajst ur na dan, nam pripada osem ur zdravega počitka.

Štiri ure so za vsakogar premalo

Poznate koga, ki trdi, da potrebuje le štiri ali pet ur na noč v postelji, njegovo telo pa da je disciplino zadovoljno sprejelo? To je navadna laž. Potreb po spanju, ki so nam prirojene, ne moremo spremeniti, organizmu lahko nezdrav ritem le vsilimo, a to še ne pomeni, da jo bomo odnesli brez posledic. Organizem se bo sčasoma vdal pritiskom in se maščeval z različnimi tegobami, največkrat v obliki čezmerne telesne teže ali miselnih sposobnosti pa tudi zmanjšane odpornosti. Zvečer le s težavo zaspite? Mnogi bi vam priporočili kozarec vina za sprostitev in sladko uspavanko, kar se bo sicer gotovo izkazalo za učinkovito (sploh če si privoščimo več kakor le kozarec), a to še ne pomeni, da si bomo s tem priigrali tudi kakovosten počitek. Alkohol, če ga uživamo tri ure pred spanjem ali manj, občutno obremeni telo in mu onemogoči, da bi se potopilo v najglobljo in najpomembnejšo fazo spanja, REM. In če bomo takšen večerni ritem izvajali redno, se nikoli več ne bomo brez opojne pomoči zazibali v sanje.

In še zadnji mit: mnogi trdijo, da je treba noč prespati nepretrgano, brez prebujanja in vstajanja, sicer počitek ne bo kakovosten. Kar pa ravno tako ne drži! Če nekajkrat zapustimo posteljo in obiščemo kopalnico ali se v kuhinji odžejamo, nič ne de, pomembno je le, da hitro znova zaspimo; če prebujanju vedno sledi dolgotrajno premetavanje, ki traja več kot petnajst minut, pri nekaterih celo uro in pol, nas čakajo utrujenost, težave s spominom, slaba volja, neustrezna prebava in še marsikaj, ti znaki pa pogosto kažejo kronično nespečnost, o kateri se je nujno posvetovati z zdravnikom.