Viruse premagajmo z vitamini

V jesensko-zimskih dneh se največ zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je več virusov; če nas ti napadejo, lažje ali huje zbolimo. Kako hitro se bomo pozdravili, je odvisno tudi od tega, kako močan imunski sistem imamo.

Samo nekaj stisnjenih limon v čaj, ki ga pijemo, ko obležimo v postelji, ga še ne bo okrepilo. Zanj je treba skrbeti vse leto. Zelo pomembno je gibanje. Vsaj eno uro na dan si je treba vzeti za telesno aktivnost; odpravite se na daljši sprehod, v fitnes ali na bazen. Z rednim gibanjem boste poskrbeli, da se vam ne bodo nabirali odvečni kilogrami, po drugi strani se bo telo lažje borilo proti virusom. Ne pozabite niti na počitek, saj telo potrebuje čas za regeneracijo: spanec naj bo dovolj dolg in seveda kakovosten.

Ingver in limone so pozimi nepogrešljivi. FOTO: Lilechka75/getty Images

Uravnotežena za vitamine

Osredotočite se na to, kaj boste vsak dan dali na krožnik. Hrana naj bo uravnotežena in zdrava, le tako boste v telo vnesli dovolj mineralov in vitaminov. Z ribami, avokadom, lanenimi semeni in orehi poskrbite za maščobne kisline omega-3. Zelo pomemben je vitamin E, v telo ga boste vnesli z mandlji, sončničnim oljem, lešniki, orehi in oljem pšeničnih kalčkov. Vitamin B6, navajajo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani prehrana.si, kot koencim sodeluje pri presnovi beljakovin, pomemben je pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, vpliva na funkcije živčnega sistema, imunsko odpornost, sintezo hemoglobina ter razvoj možganov v maternici in zgodnjem otroštvu.

Vsak dan pojdite vsaj na kakšen daljši sprehod. FOTO: Centralitalliance/Getty Images

Dobri viri so perutnina, svinjina, ribe, nekatere vrste zelenjave z visoko vsebnostjo škroba, gomoljnice, krompir, mlečni izdelki, banane. Ne pozabimo na vitamina A in D: prvega najdemo v korenju, sladkem krompirju, bučah, čiliju, paradižniku, rdeči čebuli, špinači, marelicah in mangu, drugega v ribah, mleku, pomarančnem soku in žitaricah.

Čim manj alkohola

Treba se je odpovedati določenim razvadam, vsekakor se je dobro samoomejevati pri uživanju alkohola. »Raba alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano je tveganje za razvoj nekaterih vrst raka,« poudarjajo na NIJZ. Če vas to ne prepriča, vas bo morda podatek, da se lahko zaradi alkohola precej zredite: kalorična vrednost ene merice žgane pijače je denimo enaka vrednosti rezine kruha. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače na označbi pogosto ni naveden, je pa na voljo uporabnikom mobilne aplikacije Veš kaj ješ.

Pravi strup za telo je kajenje. Kot poudarjajo na NIJZ, kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu in škodljivo vpliva na zdravje vse življenje. »Zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre dve tretjini kadilcev, ti v povprečju izgubijo okoli 10 let življenja. V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni preprečljivi vzrok smrti,« pravijo in še, da je vzročno povezano s številnimi vrstami raka, boleznimi dihal, srca in ožilja ter mnogimi drugimi, kot so sladkorna bolezen, motnje erekcije in revmatoidni artritis.