Vitamin D varuje kosti, a nam ga pozimi primanjkuje

Pozimi nam manjka vitamina D, zato ga moramo prehrani dodajati. Decembra lani je na Zdravniški zbornici Slovenije potekala predstavitev slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. int. med., endokrinologinja, je povedala, da vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic, številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave dokazujejo njegove ugodne učinke na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Dodajanje vitamina D lahko zmanjša tudi umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo (osebah s prediabetesom) in nekoliko zmanjša splošno umrljivost, je dejala. Pfeiferjeva je še pojasnila, da so ugodni učinki bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to značilno za velik del slovenske populacije.

Vsak dan

Glede na smernice naj bi odrasli Slovenci od oktobra do aprila dodajali vitamin D3 v odmerku 800-1000 internacionalnih enot (IE) na dan, starejši od 65 let pa 1000-2000 IE. Prebivalci domov starejših občanov in tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj bi te odmerke prejemali vse leto. Vitamin D je najbolj učinkovit, če ga jemljemo vsak dan. V novih smernicah se, kot je še poudarila Pfeiferjeva, priporoča dodajanje vitamina D v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil izbranim ogroženim skupinam, preostalim zdravim prebivalcem Slovenije pa se svetuje jemanje v razširjenem zimskem obdobju.

Do zdaj izvedene raziskave kažejo na pomembno vlogo vitamina D pri delovanju imunskega sistema. Zniževal naj bi stopnjo replikacije virusov, zaviral vnetja ter povečeval raven pomembnih celic imunske odpornosti, celic T, ter njihovo aktivnost. Pomanjkanje tega vitamina naj bi tako vplivalo na dovzetnost telesa za okužbe in je, tako nekatere raziskave, povezano s povečanim tveganjem za gripo in druge okužbe dihal, hepatitis C, HIV in druge virusne okužbe. Izkazalo se je tudi, da je pri tistih, ki živijo s HIV, večja verjetnost pomanjkanja vitamina D, ker naj bi številna zdravila za zdravljenje HIV/AIDS povečala katabolizem tega vitamina. Nizke ravni vitamina D bi lahko delno pojasnile, zakaj imajo ljudje z virusom HIV večje tveganje za zlome kosti.

Pomanjkanje lahko vodi v slabšo imunost telesa. FOTO: Guliver/Getty Images

Uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. FOTO: Tharakorn/Getty Images