Vreme na nas vpliva bolj, kot si morda mislimo

Ko se skozi mračne zimske dneve za kakšen dan ali dva prebije sonce, se marsikomu v trenutku izboljša počutje. Lep dokaz, kako velik vpliv ima na nas vreme. Na naše duševno zdravje vpliva na več načinov. Začnimo z razpoloženjem. Ob dolgotrajni megli, visoki vlažnosti ozračja, zelo nizkih ali zelo visokih dnevnih temperaturah se počutimo brezvoljne. Povsem drugačna je zgodba ob jasnem vremenu in zmernih temperaturah. Z razpoloženjem je tesno povezana raven energije. Te je več spomladi in poleti kot jeseni in pozimi. Eden od razlogov za to so prav dnevne temperature. Hladno vreme da telesu običajno signal, da se mora umiriti. Zato je logično, da si takrat želimo le obsedeti. Po drugi strani nas višje temperature, tja do največ 21 stopinj Celzija, spravijo v akcijo. Želimo si sprehodov v naravi, druženja s prijatelji in izletov. Dober vir energije je tudi svetloba. Pozimi, ko so dnevi kratki, je ni veliko in hitreje se polenimo.

Vreme nas lahko spravi tudi v stres. Študija na živalih iz leta 2019 kaže, da lahko padci zračnega pritiska povzročijo stres. Četudi so eksperiment delali na miših, so znanstveniki prepričani, da bi lahko izsledke uporabili tudi pri človeku. Stresni hormoni v krvnem obtoku lahko senzibilizirajo živčne končiče, kar bi lahko bil razlog, da nekateri ljudje trpijo za kroničnimi izbruhi bolečin ob nižjem zračnem pritisku. V stres nas lahko spravijo tudi visoke poletne temperature. Pogosto se zgodi, da so ljudje v vročih mesecih bolj razdražljivi, celo agresivni. Nekatere raziskave kažejo, da višje temperature povečajo vznemirjenost in tesnobo.

Jasnejše misli

K večji ustvarjalnosti pripomore toplejše vreme. Dokazano je, da izboljša spomin, dovzetnost za nove informacije, bolj premišljene so tudi odločitve. Toda strokovnjaki poudarjajo, da lahko na pozitivne učinke računate le, če se odpravite na zrak. Le gledanje skozi okno na sončen dan ni dovolj. Pred leti so znanstveniki preučevali vpliv vremena na samomor. Ugotovili so, da so ljudje pogosteje poskušali storiti samomor spomladi in zgodaj poleti, razlogov pa niso razkrili. Obstaja več teorij. Po eni od njih večja izpostavljenost sončni svetlobi in sončnemu sevanju povzročita spremembo ravni nevrotransmiterjev oziroma kemičnih snovi, ki prenašajo informacije med možganskimi celicami. Preveč ali premalo teh prenašalcev pa vpliva na delovanje možganov.

Na spletni strani shizofrenija.si denimo izpostavljajo enega najbolj proučevanih nevrotransmiterjev pri shizofreniji dopamin ali hormon sreče. »Pri shizofreniji lahko preveč dopamina v nekaterih delih možganov povzroči halucinacije ali blodnje. Po drugi strani pa lahko premalo dopamina v drugih delih možganov pojasni pomanjkanje motivacije in energije, ki je značilno za shizofrenijo.« Po drugi teoriji lahko pri ljudeh z bipolarno motnjo velike spremembe v razpoloženju povzročijo hitro naraščajoče dnevne temperature zraka. Tretja teorija omenja tudi visoko vsebnost cvetnega prahu v zraku, ki da lahko povzročijo vnetje v možganih. Vse to simptome duševne bolezni domnevno še poslabša. Ne glede na teorije pa načeloma velja, da vreme vsekakor ni glavni krivec za samomor. Je pa lahko pri posameznikih, ki so se znašli v veliki duševni stiski, eden od sprožilcev za poglabljanje najbolj črnih misli.

Zaradi sonca smo lahko bolj ustvarjalni. Foto: Ivan Nadaski/Getty images

Mrakobni jesenski in zimski dnevi negativno vplivajo na razpoloženje. FOTO: Image Source/Getty images