Vrnitev v šolo lahko sproži precej stresa, napetosti in strahu

Začetek novega šolskega leta je za nekatere otroke stresen dogodek, kar so pokazale tudi raziskave, v katerih so znanstveniki merili raven stresnega hormona kortizola. Nekaj napetosti ob vrnitvi med sošolce, k novemu učitelju ali zahtevnejšemu razredu še ne pomeni, da je z otrokom kaj narobe. Pomembno pa je, kako dolgo stres traja in ali se začne otrok po prvih tednih postopoma prilagajati. Prvi tedni šole zato niso čas za dodaten pritisk. Otrok se znova privaja na dolgotrajno sedenje, domače naloge, zgodnja jutra in številne dražljaje. Popoldanski urnik zato na začetku ne potrebuje še množice dodatnih obveznosti. Po šoli naj ostane nekaj časa za počitek, gibanje in prosto igro. Tudi kratek sprehod, kolesarjenje ali igra zunaj lahko pomagajo sprostiti napetost, ki se je nabrala čez dan. Če opazimo, da je otrok po pouku posebej utrujen ali razdražljiv, mu lahko v prvih tednih namenoma pustimo nekoliko več mirnega časa.

Priznana ameriška klinična psihologinja dr. Lisa Damour, ki se ukvarja predvsem z razvojem deklet in mladostnikov, opozarja, da stres sam po sebi ni vedno nekaj slabega. »Obstaja tudi zdrav stres,« je pojasnila v pogovoru za Ameriško psihološko združenje. Težava nastane, če se stres ne umirja, ampak vztraja in začne vplivati na otrokovo vsakodnevno življenje. Da bi lažje ločili med običajno napetostjo pred novimi izzivi in resnejšo stisko, otroka vprašajmo, česa ga je strah. Pozanimajmo se, kaj bi mu situacijo olajšalo. Včasih že konkreten odgovor – da ga denimo skrbi določen predmet, učitelj ali odnos s sošolcem – pokaže, kje lahko pomagamo.

Tudi odnosi zunaj šole imajo pri prilagajanju pomembno vlogo. Raziskava, v kateri so raziskovalci spremljali 379 otrok od vrtca do prvega razreda, je pokazala, da lahko kakovostni družinski in vrstniški odnosi delujejo zaščitno pri otrocih, ki so med šolskim prehodom bolj ranljivi. Damourjeva staršem svetuje, naj se ne ustrašijo vsakega pritoževanja nad šolo. Otrok se namreč doma pogosto sprosti in iz sebe spusti negativne občutke, ki so se nabirali čez dan. Pomembno je, da mu prisluhnemo, preden mu začnemo ponujati rešitve.

Pomaga rutina

Ni nujno, da otrok stres ubesedi. Šolska tesnoba se lahko izraža tudi kot bolečina v trebuhu, glavobol, slabost, vrtoglavica ali pospešeno dihanje. Značilno je, da se takšne težave pogosteje pojavijo zjutraj ali ob šolskih dnevih, med vikendom pa lahko izginejo. Zato ponavljajočih se telesnih težav pred poukom ne odpravimo avtomatično kot izgovor, ampak poskusimo ugotoviti, ali se za njimi skriva stiska.

K lajšanju simptomov šolske tesnobe pripomore stalna rutina. Predvidljiv urnik, reden ritem in dovolj spanja – pri šoloobveznih otrocih praviloma od devet do 12 ur – lahko znatno zmanjšajo občutek kaosa, ki spremlja začetek novega šolskega leta. Pomaga, če so večeri čim bolj umirjeni, jutra pa brez nepotrebnega hitenja.

Pozorni moramo biti, če otrok ne postaja postopoma bolj sproščen, ampak se težave stopnjujejo. Vztrajno zavračanje šole, močna tesnoba, težave s spanjem, pogosti glavoboli ali bolečine v trebuhu, izrazita razdražljivost in umikanje od vrstnikov so znaki, ki jih ni dobro prezreti. Če stiska vztraja ali začne pomembno vplivati na otrokovo vsakodnevno življenje, je smiselno poiskati pomoč in se pogovoriti s šolo.

Prva dva tedna otroka ne obremenjujmo še z dodatnimi obveznostmi. FOTO: Natalia Lebedinskaia/Getty Images

Nekaj napetosti ob začetku šole je običajne, težava pa nastane, če se stres ne umiri. FOTO: Catherine Delahaye/Getty Images