

Nekaterim pomagajo kompresijske nogavice. FOTO: Svetlana Repnitskaya/Getty Images

Vročina jim ne dene dobro. FOTO: Ac Productions/Getty Images

Hladna prha zmanjša občutek vročine. FOTO: Walter Zerla/Getty Images



V vročini se žile v koži razširijo. Tako lahko telo proti površini usmeri več tople krvi in lažje oddaja odvečno toploto. Gre za normalen hladilni odziv organizma, vendar ima lahko neprijetno posledico: v razširjenih žilah nog se zaradi težnosti zadrži več krvi. Zdravstveni dom Ljubljana pojasnjuje, da je prav širjenje kožnih žil eden od razlogov, zakaj predvsem starejši v vročini pogosteje opažajo otekanje nog.
Pri zdravih venah zaklopke pomagajo, da se kri vrača proti srcu in ne teče nazaj proti stopalom. Kadar zaklopke ne tesnijo dobro, se kri zadržuje v nogah, venski tlak narašča, tekočina pa lahko prehaja v okoliško tkivo. Posledica so otečeni gležnji, občutek težkih nog, bolečina, srbenje ter suha ali spremenjena koža. Težave se pogosto stopnjujejo proti večeru in po dolgem sedenju ali stanju, omilijo pa se po počitku z dvignjenimi nogami.
Ko noge otečejo, se marsikdo usede in se do večera skoraj ne premakne. Toda popolno mirovanje ni najboljša rešitev. Med hojo se mišice v mečih krčijo in delujejo kot črpalka, ki pomaga potiskati kri navzgor. Bolje kot dolg in naporen pohod po žgočem soncu so krajši sprehodi zjutraj ali zvečer, ko je hladneje.
Zdravstveni dom Ljubljana v svojem gradivu svetuje: »Stanje omilimo s krajšimi sprehodi in dvigom nog med počitkom.« Koristno je tudi, da med dolgotrajnim sedenjem občasno premaknemo stopala in gležnje. Kadar počivamo, noge podložimo tako, da so nekoliko višje. Redno gibanje, izogibanje dolgemu stanju ali sedenju in dvig nog so med osnovnimi ukrepi, ki jih priporočajo tudi zdravstvene smernice za lajšanje težav s krčnimi žilami.

Hladnejša prha ali vlažne hladne obloge lahko zmanjšajo občutek vročine, napetosti in težkih nog. NIJZ v napotkih za ravnanje v vročini priporoča hlajenje s hladno prho, kopeljo ali hladnimi, vlažnimi oblogami, ki jih lahko položimo tudi na noge. Po drugi strani lahko dolgotrajno namakanje v zelo vroči vodi, pregrevanje na soncu in drugi dodatni viri toplote pri občutljivih ljudeh še povečajo širjenje žil in občutek otekanja. Najpomembnejše je, da telo in bivalne prostore v vročinskem valu ohranjamo čim bolj hladne.
Zadosten vnos tekočine pomaga telesu uravnavati temperaturo in nadomeščati vodo, ki jo izgubimo s potenjem. Samo pitje vode ne bo odpravilo kroničnega venskega popuščanja ali »odplaknilo« otekline, saj je vzrok v slabšem vračanju krvi po venah. NIJZ svetuje, da pijemo tudi takrat, ko še nismo žejni. Pri odraslem se potrebe po pijači v vročini okvirno povečajo z običajnega litra in pol na približno dva litra dnevno, ob telesnem naporu pa so lahko še večje. Izogibajmo se predvsem alkoholu ter večjim količinam pijač z veliko kofeina ali sladkorja.
Kompresijske nogavice pritiskajo na spodnji del nog in tako pomagajo zmanjševati zastajanje krvi, otekanje in bolečino. Pomembna sta pravilna velikost in ustrezna stopnja kompresije. Nogavice niso primerne za vse, zlasti ne za nekatere ljudi z motenim arterijskim pretokom. Pred uporabo močnejših medicinskih kompresijskih nogavic je zato smiseln posvet z zdravnikom, medicinsko sestro ali farmacevtom.

Obojestransko otekanje gležnjev, ki se pojavi proti večeru in po dvigu nog popusti, je lahko povezano z vročino ali venskim popuščanjem. Povsem drugače pa je, če nenadoma oteče samo ena noga, zlasti če se pojavijo bolečina v mečih, toplota, pordelost ali sprememba barve kože. To so lahko znaki globoke venske tromboze in zahtevajo hitro zdravniško oceno. Če se bolečini in otekanju pridružita nenadna zadihanost ali bolečina v prsih, je potrebna takojšnja nujna pomoč, saj lahko krvni strdek odpotuje v pljuča.