Vrtnarji vedo: Mlaj je čas počitka

Luna že od nekdaj buri domišljijo ljudi. Poleg vpliva na plimovanje ji mnogi pripisujejo vpliv na naše počutje in tudi na rast rastlin. Ne preseneča, torej, da vrtnarji že stoletja pri svojem delu upoštevajo tudi lunine faze in verjamejo, da lahko tako izboljšajo rast ter zdravje rastlin. Lunin cikel traja približno 29,5 dneva, delimo ga na štiri glavne faze: mlaj, prvi krajec, polno luno in zadnji krajec. Vsaki fazi pripisujejo drugačen vpliv tako na naravo kot na rastline.

Sadimo in sejemo ob prvem krajcu. FOTO: Alexraths/Getty Images

Ob mlaju je luna z Zemlje skoraj nevidna. Po tradicionalnih vrtnarskih prepričanjih je to čas umirjanja, počitka, zato naj bi bil primeren prav za pripravo zemlje, odstranjevanje plevela in načrtovanje novih zasaditev. Sajenju naj bi se bilo v tem obdobju bolje izogniti.

Prvi krajec pomeni obdobje rasti. Ko luna raste, naj bi se povečala tudi moč rastlin nad zemljo. To obdobje velja zato kot najprimernejše za setev in sajenje solate, paradižnika, zelišč ter drugih rastlin, pri katerih uporabljamo nadzemne dele. V tem obdobju naj bi bilo primerno tudi presajanje sadik.

Ob polni luni je najboljši čas za obiranje pridelkov. FOTO: Boris Šuligoj

Čas za obiranje

Ob polni luni naj bi rastline vsebovale največ sokov, zato tradicionalni lunini koledarji to obdobje priporočajo predvsem za obiranje pridelkov. Nekateri prav tako menijo, da je ta čas ugoden tudi za pripravo ozimnice in konzerviranje. Sajenje in presajanje naj bi bilo manj priporočljivo. Ko začne luna upadati, naj bi se energija rastlin pomikala bolj proti koreninam. Zaradi česar naj bi bil zadnji krajec primeren tudi za sajenje krompirja, korenja, čebule in drugih podzemnih pridelkov. To obdobje mnogi izkoristijo tudi za obrezovanje in druga vzdrževalna dela.

Ko je polna, naj bi rastline vsebovale največ sokov. FOTO: Chayanan/Getty Images

Vrtnarjenje po luni temelji predvsem na tradiciji in izkušnjah. Številni vrtnarji še vedno uporabljajo lunin koledar kot dodatno pomoč pri načrtovanju dela. Najpomembnejši dejavniki za uspešen vrt pa ostajajo kakovost tal, voda, temperatura, svetloba in pravilna nega.