Vrtnarske sezone še zdaleč ni konec: to lahko julija in avgusta še posejete na vrtu

Ni še konec vrtnarske sezone, ampak začetek njenega drugega poglavja. Po pobiranju zgodnjih vrtnin se grede sprostijo, topla tla, dolgi dnevi in stabilne temperature pa ustvarijo odlične razmere za nov val setve. S pravilno izbiro rastlin lahko vrt rodi vse do pozne jeseni, celo do prve slane. Najpomembnejša je vlaga. Sejemo zgodaj zjutraj ali zvečer, tla prekrijemo s tanko plastjo slame, zalivamo pogosto, vendar z občutkom, da se na površini ne naredi skorja. Pri solati in mladih sadikah bo pomagala tudi senčna mreža. Izbirajmo sorte, ki so odporne proti vročini in prehitremu cvetenju. Prazne grede zapolnimo takoj po pobiranju. Za neprekinjen pridelek sejemo v presledkih, na sedem do deset dni.

Motovilec sejemo šele konec avgusta. FOTO: Igor Modic

Poletne sorte solat

Med najbolj hvaležnimi julijskimi vrtninami so redkvice. Dozorevajo že v od treh do štirih tednih, vendar pa potrebujejo stalno vlažna tla, da ostanejo sočne. Tudi nizki fižol bo v toplih tleh hitro kalil, med cvetenjem bo brez rednega zalivanja odvrgel cvetove in pridelka ne bo. Odličen je za prazne grede po pobranem grahu, špinači ali solati. Tudi rdeča pesa dobro prenaša poletno setev, julij je zadnji čas za morebiten jesenski pridelek. Njene mlade liste lahko uporabimo v solatah, korene pobiramo vse do prve slane. Tudi koleraba raste hitro in septembra že oblikuje hrustljave gomolje. Če jo sejemo vsakih 10 do 20 dni, jo lahko pobiramo vse do oktobra.

Konec julija sejemo daikon. FOTO: Koromelena/Getty Images

Pri solatah izbiramo predvsem poletne sorte, ki počasneje uhajajo v cvet. Najbolje uspevajo v polsenci, na primer pod paradižnikom ali listnatim ohrovtom, ob rednem zalivanju in zastirki. Jesenske in zimske solate sejemo pozneje, saj dobro prenašajo mraz in kratke dni. Poleti lahko sadimo tudi por, najboljše so sadike. Potrebuje rahla tla in stalno vlago, ne sadimo ga tja, kjer sta prej rasla čebula ali česen. Pozne sorte korenja zahtevajo globoko zrahljano zemljo, sicer se koren razcepi. Konec julija in v začetku avgusta sejemo radič, ki mu prijajo krajši dnevi in hladnejše noči.

Blitva prenaša vročino

Peteršilj lahko sejemo julija, vendar kali počasi, včasih tudi po mesec dni, zemlja mora biti ves čas vlažna. Blitva vročino dobro prenaša in ob rednem zalivanju rodi do pozne jeseni. Ko začne cveteti, odstranimo vrh in tako podaljšamo pobiranje listov. Špinače sredi poletja ne sejemo, ker vročina hitro sproži cvetenje. Najboljša je setev konec avgusta. Takrat sejemo tudi motovilec, ki ljubi hladnejše noči in hkrati dobro prekrije tla ter zavira plevel.

Med najbolj hvaležnimi julijskimi vrtninami so redkvice. FOTO: Mavric Pivk

Julija in avgusta lahko sejemo tudi repo, konec julija pa še črno redkev in japonsko redkev (daikon). V hladnejšem delu sezone oblikujejo najboljše, čvrste in sočne korene. Kumare in bučke lahko v drugi polovici julija še sejemo neposredno na vrt; zato potrebujejo sonce, dobro odcedna tla, veliko vode in zastirko.

Za jesensko pobiranje so primerni tudi brokoli, endivija, komarček in kitajsko zelje. Brokoli najbolje uspeva iz sadik, endivija zahteva redno zalivanje, da ne postane grenka, komarček pa sončno lego in rahla tla. Kitajsko zelje sejemo konec julija oziroma avgusta, saj bo prezgodaj posejano hitro ušlo v cvet. Drugi val setve ni namenjen le izkušenim vrtnarjem. Z nekaj načrtovanja, rednim zalivanjem in pravimi sortami lahko prazne poletne grede znova oživijo in ponujajo bogat pridelek še dolgo po koncu vročih dni.