Po dolgem obdobju ekstremne vročine je pogled na vrt kljub zalivanju lahko precej žalosten. Listi so povešeni, stebla posušena, cvetovi odpadajo, zelenjava je videti, kot da je izgubila bitko s soncem. Toda vrtnarji tolažijo: ne odstranjujte prehitro rastlin, ob pravilni negi si nekatere lahko opomorejo.
Ožgani listi in suhi deli ne pomenijo nujno, da v rastlini ni več življenja. Najboljši kazalnik je stanje stebla in korenin. Če je steblo pod tanko zunanjo plastjo zeleno in prožno, še živi in ima možnost, da požene nove liste. Če je povsem rjavo, suho in krhko ter ni več nobenega znaka nove rasti, je verjetnost za okrevanje manjša in je rastlino bolje odstraniti.
Oslabljene rastline potrebujejo priložnost za obnovo in ne spodbujanja hitre rasti, zato jih ne gnojimo. FOTO: Guido Mieth/Getty Images
Po ekstremni vročini rastline najbolj potrebujejo vodo, a jim vsakodnevno hitro škropljenje ne pomaga. Takšno zalivanje navlaži zgolj površino zemlje, korenine pa ostanejo suhe. Boljše je redkejše, a temeljito zalivanje: voda tako prodre globoko v tla, kjer jo lahko dosežejo korenine. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je tveganje za izhlapevanje vode manjše. Pred ponovnim zalivanjem je dobro preveriti stanje prsti nekaj centimetrov pod površjem. Če je še vlažna, dodatna voda ni potrebna. Preveč zalivanja lahko poškoduje oslabljene rastline, saj lahko začnejo gniti korenine.
Zalivanje in zastirka
Različne vrtnine se na vročino odzovejo različno. Paradižniki preživijo tudi zelo visoke temperature, a lahko zaradi ekstremne vročine tvorijo manj cvetov, včasih ti odpadejo, mladi plodovi se razvijajo počasneje. Če so listi poškodovani, odstranimo le popolnoma suhe dele, ne pa vseh listov, saj še vedno ščitijo pred soncem in rastlini omogočajo lažje okrevanje.
Kumare so med bolj občutljivimi. Ob vročini se njihovi listi pogosto zvijejo in povesijo, rast se upočasni, plodovi postanejo grenki ali nepravilnih oblik. Če so stebla zdrava, jih ne odstranjujemo. Z rednim zalivanjem, zastirko okoli rastlin in nekaj sence v najbolj vročem delu dneva se lahko ponovno razrastejo in v jeseni razveseljujejo s plodovi.
Počasi z obrezovanjem
Pogosta napaka po vročini je prehitro odstranjevanje poškodovanih delov rastlin. Strokovnjaki svetujejo zmernost. Delno poškodovani listi lahko še vedno pomagajo rastlini, saj jo ščitijo pred močnim soncem in omogočajo vsaj delno fotosintezo. Odstraniti je priporočljivo le povsem suhe, gnile ali poškodovane dele. Z močnejšim obrezovanjem je bolje počakati in videti, kateri deli se ne bodo več obnovili. Prav tako po vročinskem valu ni pravi čas za močno gnojenje. Oslabljene rastline potrebujejo priložnost za obnovo in ne spodbujanja hitre rasti. Gnojilo lahko povzroči nastanek nežnih novih poganjkov, ki so še bolj občutljivi za vročino in druge obremenitve.
Bučke in buče v vročini tvorijo manj cvetov, ti pogosteje odpadajo in plodovi se ne razvijejo. A če je koreninski sistem zdrav, si rastlina po ohladitvi pogosto hitro opomore in nadaljuje rast. Pri solati, rukoli, špinači in drugih hladnoljubnih vrtninah je okrevanje težje. Če so zaradi vročine pognale v cvet, so listi pogosto grenki in trši. Takšne rastline je običajno bolje odstraniti ter posejati nove.
Občutljive kapusnice
Kapusnice, kot so zelje, brokoli, cvetača in ohrovt, vročino slabo prenašajo. Dolgotrajne visoke temperature upočasnijo njihovo rast in povzročijo, da se ne razvijejo tako, kot bi se morale. Zelje ne oblikuje glav ali pa so te majhne in rahle. Vročina in pomanjkanje vode povzročita, da ostane v fazi listov. Če so listi še zeleni in sredica zdrava, lahko po ohladitvi nadaljuje rast. Če pa tudi po nekaj tednih ni znakov oblikovanja glave, je bolje posaditi novo jesensko zelje.
Brokoli je občutljiv predvsem v času oblikovanja glave. Zaradi vročine lahko prehitro zacveti in namesto čvrste rože tvori drobne, razprte cvetove. Takšne glavice ne moremo več izboljšati, vendar lahko rastlino pustimo, saj pogosto razvije užitne stranske poganjke.
Rastline po ekstremni vročini najbolj potrebujejo vodo. FOTO: Marsell Gorska Gautier/Getty Images
Ohrovt je bolj trpežen. Tudi če je po vročini nekoliko poškodovan, ob nižjih temperaturah pogosto ponovno požene. Odstraniti je treba le popolnoma suhe liste, rastlini pa pomagati z rednim zalivanjem in zastirko.
Pri vseh kapusnicah velja: po vročinskem valu jim najprej zagotovimo dovolj vlage in čas za okrevanje.
