Vsak odvaja po svoje: vzroki za zaprtje so številni

Zaprtje lahko povzročijo nekatere bolezni, kot so oslabljeno delovanje ščitnice, diabetes, moteno ravnovesje elektrolitov in različne bolezni živčevja, na odvajanje pa lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, kot so antidepresivi in zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.

Zaprtje je pogostejše tudi v starosti, in sicer zaradi pomanjkanja gibanja, hormonskih sprememb, oslabljenih mišic medeničnega dna, neželenih učinkov zdravil ali posledic bolezni ter slabih prehranskih navad. Z zaprtjem se redno spopada okoli 20 odstotkov odraslih po svetu, med njimi jih je največ starejših od 65 let. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je zaprtje pogosto posledica neustreznega življenjskega sloga in nemalokrat doleti tudi mlajše.

Vlaknine in voda

Ti pogosto zanemarjajo pomen zadostnega vnosa vlaknin, vsak dan bi jih namreč morali zaužiti okoli 30 gramov, predvsem v obliki sadja in zelenjave, zelo učinkoviti so tudi izdelki iz polnozrnatih žit in kaše. Poznamo topne in netopne vlaknine, prve se v vodi raztopijo in upočasnijo prebavo, netopne, ki jih najdemo denimo v polnozrnati moki, pšeničnih otrobih in stročjem fižolu, pa pospešujejo prehod hrane skozi prebavni trakt, povečajo volumen blata in pomagajo pri preprečevanju zaprtja.

Obe vrsti vlaknin naj bosta sestavni del jedilnika, ne nazadnje številne študije kažejo, da zmanjšujejo tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni, kapi, sladkorne bolezni, debelosti in nekaterih bolezni prebavil.

Z vodo preprečujemo izsušitev blata. FOTO: Detry26/Getty Images

Pri preprečevanju zaprtja ne pozabimo na zadosten vnos tekočin: z dehidracijo se izsuši tudi blato, kar močno otežuje prehod skozi črevesje. Redna rekreacija spodbuja peristaltiko črevesja in tako tudi odvajanje blata. Pomembna je tudi disciplina: ko zaslišimo klic narave, se nanj odzovemo in blata ne zadržujemo. Prav tako omejimo čas sedenja na školjki in ne iztiskajmo blata s silo.

Pri prehrani, sploh če imamo težave z rednim odvajanjem blata, zmanjšamo vnos živil živalskega izvora, ki vsebujejo veliko maščob, povsem pa črtajmo s seznama hitro prehrano, saj vsebuje zelo veliko soli, nezdravih maščob in drugih dodatkov, ki ovirajo prehod hrane skozi prebavni trakt; enako velja za predpripravljene obroke in izdelke iz bele moke ter ocvrte jedi in slaščice, ki so povrhu polni rafiniranega sladkorja. Mlečni izdelki se sicer uvrščajo med tista živila, ki so lahko dejavnik tveganja zaprtje, po drugi strani pa so zelo dobrodošli probiotični izdelki.

Vsak dan bi morali morali zaužiti okoli 30 gramov vlaknin. FOTO: Monticelllo/Getty Images

Vzroki za zaprtje so številni, vsak posameznik se na različne dejavnike odziva drugače, pri mnogih na odvajanje vplivajo tudi stres, anksioznost in depresija. Pravila, kako pogosto bi morali izločati blato, ni, ohlapen napotek pa je, da moramo na veliko potrebo najmanj enkrat na tri dni do največ trikrat na dan. Pomembno je, da je vsak pozoren na svoje navade in morebitne spremembe, ki bi lahko zahtevale zdravniško obravnavo, kot so driska ali prepogosto odvajanje, večdnevno zaprtje, kri v blatu, bolečine pri odvajanju in težave s hemoroidi.