Vsak tip ima 
svoje značilnosti

Naturopat dr. Peter D'Adamo, avtor številnih publikacij, med drugimi knjige Štirje načini prehrane za štiri krvne skupine, meni, če prilagodimo način življenja in s tem tudi prehranjevanja svoji krvni skupini, veliko pripomoremo k boljšemu zdravju, pridobimo optimalno težo in upočasnimo procese staranja. Bi tudi vi poskusili z jedilnika odstraniti za vas škodljivo hrano in jo nadomestiti s tako, ki je primernejša vaši krvni skupini? Dr. Tanja Kveder je zbrala D'Adamovo znanje in izkušnje ter izdala praktični priročnik Krvne skupine – kažipot zdrave prehrane. Po njem lahko vsak, ki se odloči prehranjevati na tak način, postopno začne vključevati v jedilnik živila, označena z zeleno in/ali rumeno barvo. Ljudje, ki že imajo težave s prebavili, kožo, slabim počutjem ipd., morajo biti pozorni na živila, označena z rdečo, in jih izključiti iz prehrane. Vse, kar je označeno z zeleno, je tako rekoč zdravilno.

Bržkone tudi vi sledite uživanju vaši krvni skupini priporočenih živil. Kakšno je vaše počutje, če se izogibate hrani, ki je prepovedana?

Okoli 90 odstotkov moje prehrane je usklajene s krvno skupino že nekako pet let. Imela sem težavo, ki je nisem mogla odpraviti ne z zdravili uradne medicine, ne s homeopatijo, ne z akupunkturo. Ko sem naredila revolucijo v svoji shrambi in začela jesti po navodilih, ki upoštevajo krvno skupino, je nadloga minila dobesedno čez noč. Pa ne samo to! Odkar tako jem in sem tudi fizično aktivna v skladu s priporočili za mojo krvno skupino, se počutim odlično: nimam nobenih težav, nisem utrujena, energije imam pa celo preveč.

Berem, da so se spremembe v načinu življenja in prehranjevanja v evoluciji vgradile v človekov DNK.

Postopno je kodirala tudi matrico, ki se izraža na membranah rdečih krvničk (eritrocitov) v obliki specifičnih molekulskih struktur posameznih krvnih skupin, ki jih imenujemo eritrocitni antigeni. To so različni sladkorji oz. ogljikovi hidrati. Antigen je različen za vsako krvno skupino: od najstarejše, mesojede 0, prek vegetarijanske A in skoraj vsejede B do najmlajše, moderni prehrani prilagojene AB. Tako je, denimo, antigen, ki opredeljuje A, drugačen od antigena, ki ga nosi B. Ti krvni skupini zavračata druga drugo, kar se jasno izrazi npr. pri transfuziji krvi.

Torej, kaj ima hrana skupnega s krvnimi skupinami?

Sestavine posameznih živil so po biokemični sestavi enake, podobne ali zelo drugačne od molekul, ki določajo posameznikove krvne skupine. Vse več je znanstvenih dokazov, ki potrjujejo v praksi potrjeno opažanje, da posamezniki na določeno hrano lahko tudi zelo burno reagirajo, bodisi v obliki nenavadne utrujenosti, (ne)vidnih in (ne)pojasnjenih alergij vseh vrst pa vse do bolj ali manj resnih bolezenskih stanj. Dokazano je, da imajo nekatere sestavine živil podobne lastnosti zlepljanja celic in povzročajo v organizmu podoben odziv kot protitelesa proti eritrocitnim antigenom. Te snovi so kompleksne beljakovine, t. i. lektini, ki se vežejo na sladkorje celičnih membran in s tem spremenijo njeno fiziologijo ter povzročijo vrsto biokemijskih sprememb v celici, med drugim tudi zlepljanje. Lahko pa sprožijo kaskado (avto)imunskih dogodkov, ki vodijo v celično smrt. Lektin vsebuje ključ, ki ustreza ključavnici, strukturi določenega sladkorja celičnih membran prebavil, žil, žlez in drugih organov. Ko se ključavnica odpre, se odprejo tudi vrata škodljivim dogodkom, ki pogosto vodijo v slabo počutje in lahko celo sprožijo najrazličnejše bolezni. Sestavine živil, ki so po biokemijski sestavi dovolj podobne antigenom na površini eritrocitov, telo sprejema in jih lahko predela v osnovne gradnike, ki jih potrebuje za svoje zdravo preživetje. Če pa so sestavine nekega živila drugačne od antigenskih molekul posameznih krvnih skupin, se v organizmu vedejo sovražno. Zaradi teh lastnosti je za posameznika z določeno krvno skupino neko živilo koristno, za človeka z drugo pa je lahko isto živilo škodljivo. Tako se gluten, najpogostejši lektin pšenice in različnih drugih žitaric, veže na sluznico tankega črevesa in nosilcem nekaterih krvnih skupin – posebno 0 – lahko povzroča huda vnetja in bolečo razdraženost.

So ljudje, ki menijo, da znanstveno ni mogoče govoriti o povezanosti med krvnimi skupinami, hrano in dietami. In tudi da je lektinov v hrani izjemno malo. Kaj odgovarjate?

Tisti, ki to trdijo, niso strokovnjaki s tega področja in se ne ukvarjajo z raziskavami tega tipa. To so večinoma diskvalifikacije vseh vrst, tudi na osebni ravni. A ni treba drugega kot preprosto poskusiti na sebi. To sem storila jaz in še mnogo drugih.

Lektine najdemo v vseh organizmih; na zunanjih stenah oz. membranah enostavnejših celic, kjer sestavljajo zunanje označevalce (antigene) živega bitja. Večina rastlinskih lektinov je v kličnih listih semen (citoplazmi, proteinskih telescih) pa tudi v koreninah, steblih in listih – praktično v vsem, kar sestavlja našo običajno prehrano. Torej: vnos lektinov v organizem je pri normalni prehrani stalen in neizbežen! Že leta 1945 je William Boyd odkril, da so posamezni lektini specifični za posamezne krvne skupine. Nekateri aglutinirajo eritrocite ene, ne pa drugih: lektin fižola vrste lima aglutinira eritrocite krvne skupine A, ne pa 0 in B.

Bi lahko izpostavili konkretni primer ujemanja in neujemanja določenih živil s posameznikovo krvno skupino?

Ljudje s krvno skupino A naj se izogibajo vsem razhudnikom (krompir, paradižnik, paprika, jajčevec), mleku in nefermentiranim mlečnim izdelkom, rdečemu mesu, lignjem, pomarančam, mandarinam, bananam, mangu, kisu. Tisti s krvno skupino 0 ne smejo uživati mleka in mlečnih izdelkov, pšenice, koruze, leče, krompirja, kumar, pora, cvetače, arašidov, kostanja, sladkorja. Ljudje s krvno skupino B živijo od mleka in vseh mlečnih izdelkov, naj pa ne jedo soje, ajde, pšenice, ječmena, rži, čičerike, leče, buč, lešnikov, bučnih pešk, sončničnih in sezamovih semen.