Vse učinkovitejši, a vse debelejši

Zdravstvena oskrba po svetu se izboljšuje, spodbudno sporoča Inštitut za varovanje zdravja RS na podlagi izsledkov OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki letos praznuje petdesetletnico, zdravstvo pa bi lahko še privarčevalo z vlaganjem v preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni. Publikacija z naslovom Health at a Glance 2011 prvič vključuje tudi podatke za Slovenijo, ki se je lani pridružila OECD, sicer pa je v študiji zajeta primerjava med zdravstvenimi sistemi 34 držav članic organizacije, delno pa tudi Brazilije, Kitajske, Indije, Rusije, Indonezije in Južne Afrike, torej večjih svetovnih gospodarstev.

Staranje populacije

Pa si poglejmo pobližje. Eden najočitnejših kazalnikov boljše splošne zdravstvene oskrbe, obravnave kroničnih ter smrtonosnih bolezni in ustreznejšega sloga je prav življenjska doba: ta se je v državah članicah v zadnjih 50 letih v povprečju podaljšala kar za 11 let in je leta 2009 dosegla povprečje skoraj 80 let. Največji preskok so, zanimivo, dosegle države, ki so se pred pol stoletja na tem področju odrezale najslabše, denimo Južna Koreja, kjer se je doba podaljšala kar za 28 let, izjemno uspešni so še Turčija, Mehika in Čile, vodilna pa je Japonska s 83 leti. Leta 2000 sta samo dve državi dosegli ali celo presegli magično mejo 80 let, od leta 2009 pa je takšnih kar 22.

V Sloveniji uspešno na primarni ravni

Statistika je pokazala tudi na občutno znižanje stopnje smrtnosti novorojenčkov v zajetih državah, izboljšuje se kakovost zdravniške obravnave kroničnih obolenj, podaljšalo se je tudi preživetje zaradi ogrožajočih bolezni: v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico zaradi srčnega infarkta umrejo štirje odstotki ljudi, še leta 2000 je bilo usodnih osem odstotkov primerov, v Sloveniji pa je umrljivost zaradi infarkta v primerjavi s preostalimi državami podpovprečna, toda: možganska kap je v mesecu od sprejema visoko nad povprečjem OECD! Tudi pri rakavih obolenjih se nismo uvrstili med najuspešnejše, saj je umrljivost na tem področju spet nadpovprečna (predvsem so na udaru rak prostate, pljuč in na dojki), tudi novih primerov obolenj je vsako leto nekoliko več kakor drugod, sicer pa v splošnem v državah članicah zaradi zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega zdravljenja vse več ljudi preživi različne oblike tega smrtonosnega obolenja. Se pa lahko v Sloveniji pohvalimo z uspešnejšim spopadanjem s kroničnimi boleznimi že na primarni zdravstveni ravni, kažejo izsledki OECD. Po podatkih organizacije astmo in sladkorno bolezen, denimo, marsikje po nepotrebnem obravnavajo bolnišnično, čemur bi se lahko z večjo usklajenostjo v stroki in urejenostjo sistema izognili.

Fenomen debelosti

Večina držav članic pa ima skupni imenovalec: debelost kot sodobni zdravstveni fenomen, ki je ključni dejavnik tveganja pri številnih kroničnih boleznih, predebeli imajo tudi do 10 let krajšo življenjsko dobo kakor ljudje z normalno težo. Skrb vzbujajoči podatki raziskave kažejo na podvojeno ali celo potrojeno stopnjo debelosti od leta 1980: v več kot polovici držav članic OECD ima namreč vsaj 50 odstotkov ljudi čezmerno telesno težo ali je predebelih. Odrasla populacija najbolj odstopa v ZDA: nevarno predebelih je tam zdaj vsaj 34 odstotkov ljudi, leta 1980 jih je bilo 15, najmanj ogroženi sta pri tem Japonska in Južna Koreja s štirimi odstotki. Izjemno nevarno epidemijo, v katero se je ujela tudi naša država, marsikje poskušajo zajeziti tudi s prizadevanji za spodbujanje kulture zdravega prehranjevanja in aktivnega življenjskega sloga.

Podatki o financiranju zdravstvene oskrbe in dostopnosti do nje pa pokažejo na velike razlike med državami. V OECD v zadnjih 20 letih v povprečju 72 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo zagotavljajo javna sredstva, pri tem pa se najbolje odrežejo ZDA, ki so s 7960 ameriškimi dolarji na državljana za kar 2,5-krat presegle povprečje. Sledita Norveška in Švica, ki namenjata dve tretjini tega zneska in še vedno presegata povprečje, slovenski delež javnih sredstev pa je pod povprečjem OECD. V splošnem se je financiranje iz javnih sredstev izboljšalo: 1960. je v povprečju znašalo manj kot štiri odstotke BDP, do leta 2009 pa se je povečalo na 9,6 odstotka, ponekod celo presega 10 odstotkov.