Vse več bolezni obzobnih tkiv

Kljub številnim opozorilom strokovnjakov smo že pri negi zob pogosto malomarni in nedosledni, kaj šele pri oskrbi obzobnih tkiv! Se zavedamo, kakšno škodo s tem povzročamo ne le zdravju ustne votline, temveč celotnemu telesu?

Kot opozarja Aleksandra Križaj Dumić, zobozdravnica in direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj, je naše zdravje soodvisno od zdravja naših zob in obzobnih tkiv, saj zobje vplivajo na številne funkcije v našem telesu: »Tudi določenih operacij ni dovoljeno izvajati, če nimamo urejenega in zdravega zobovja. Zaradi napredovalnih oblik vnetij obzobnih tkiv (parodontalnih bolezni) imamo v telesu kronična vnetna žarišča, iz katerih potujejo v kri škodljive bakterije, ki lahko vplivajo na razvoj srčno-žilnih obolenj, velikokrat pa so razlog žariščnih okužb. Infarkt, možganska kap, pljučna obolenja, prezgodnji porod in prenizka teža novorojenca so samo nekateri resni zdravstveni zapleti, ki so jim bolniki z napredovalno obliko parodontalne bolezni izpostavljeni mnogo bolj kot ljudje z zdravimi obzobnimi tkivi.« Stroka opaža porast bolezni obzobnih tkiv, ki se sicer pojavljajo predvsem s staranjem, lahko pa doletijo tudi mlajše. »Gre za populacijo ljudi, pri katerih obzobna tkiva niso bila oziroma niso primerno oskrbovana,« pojasnjuje sogovornica. »Včasih zobozdravniki niso imeli takih znanj, kot jih imamo danes, zato so te bolezni pogosteje prisotne pri starejših generacijah. So pa omenjene težave pogostejše pri kadilcih in sladkornih bolnikih.«

	Pri izbiri ščetke je pomembno število ščetin – več jih ima, bolje je. Foto: Shutterstock

Krive so bakterije

Kaj vse nas lahko doleti, če pri negi ustne votline zaobidemo dlesni? Kot pojasnjuje Križaj Dumićeva, je najpogostejša tegoba vnetje dlesni ali gingivitis, ki ga prepoznamo po spremenjeni barvi dlesni (s svetlo rožnate na rdečo), oteklih dlesnih, občutljivih za dotik, ki rade hitro zakrvavijo: »Primarni vzrok vnetja dlesni so bakterije. V ustni votlini živi do 400 vrst bakterij, med katerimi večina ni škodljiva in sestavljajo normalno floro ustne votline. Bakterije postanejo nevarne, ko ustvarijo oblogo – plak. Če se obloge ne odstranjujejo redno, lahko pride do vnetja dlesni in še večjih zapletov.« In če težav ne zdravimo? »Težave lahko napredujejo v globlja obzobna tkiva,« pojasnjuje zobozdravnica. »Takrat govorimo o vnetju obzobnih tkiv, parodontitisu, ki lahko povzroči postopno propadanje obzobnih tkiv, kot so vezivno tkivo, zobni cement in ne nazadnje podporna kost. Zobni žepi so globoki več kot šest milimetrov in krvavijo, hranjenje je oteženo, prisoten je nenehno slab zadah in na splošno se ne počutimo najbolje. Zobje so zaradi odmika dlesni navidezno precej podaljšani, majejo se in nazadnje lahko izpadejo. Za parodontalno bolezen mnogokrat slišimo, da je tiha bolezen, saj njeno napredovanje največkrat poteka brez bolečin. Pri tem je treba poudariti, da se iz vsakega gingivitisa ne razvije parodontitis, vendar pa se vsak parodontitis razvije iz gingivitisa.«

Ukrepamo takoj

Zdravje obzobnih tkiv lahko načnejo tudi stres, hormonske spremembe, že omenjena sladkorna bolezen in razvade, kot je kajenje, pomemben dejavnik je tudi dednost. »Vnetje dlesni je vedno kombinacija povečanega števila mikroorganizmov v ustni votlini in padca odpornosti. Vzroki za eno in drugo pa so različni, lahko jih je več, lahko kombinacija različnih vzrokov,« pojasnjuje Križaj Dumićeva.

Ob prvih znakih težav nikoli ne omahujemo, s takojšnjim ukrepanjem namreč lahko bolezni preprečimo napredovanje v globlja tkiva, sklene sogovornica: »Vsaka krvavitev iz dlesni je znak za ukrepanje. Obvezno obiščite svojega zobozdravnika, ki bo določil ustrezno terapijo. Tudi sicer je priporočljivo, da pacienti zobozdravnika obiščejo vsaj dvakrat na leto za preventivni pregled. Če je parodontalna bolezen prisotna v družini, je treba k zobozdravniku še pogosteje, saj bo obvladovanje bolezni le tako uspešno.«