Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa, ki terja nenehno skrb za zdravje, spremljanje ravni sladkorja v krvi in zdrav življenjski slog, ob današnjem svetovnem dnevu poudarjajo strokovnjaki. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji v letu 2024 130.682 prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze z namenom zdravljenja sladkorne bolezni, kar je 3896 (2,6 odstotka) več kot v letu 2023.
Kombinacija visokih cen neprimernih izdelkov in spodbujanje otrok, mladostnikov in njihovih družin k izbiri kakovostnejših hranil izboljšata stanje, meni doc. dr. Zaletelova. FOTO: Osebni arhiv
»Zadnja leta se predvsem povečuje število oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, pri čemer sta dva najpomembnejša dejavnika genetika in staranje prebivalstva,« pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetologijo in presnovne bolezni UKC Ljubljana in NIJZ. »Dejavniki, na katere lahko vplivamo tako družba kot posamezniki, spadajo v področje zdravega načina življenja. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pri otrocih in mladostnikih je obolevanje približno stabilno.« In kaj kažejo najnovejši podatki? »Z zdravili za zniževanje glikemije se je v letu 2024 začelo zdraviti kar 13.044 ljudi, kar je povezano tudi s povečevanjem števila preventivnih pregledov v timu družinske medicine, kjer se odkriva tudi sladkorna bolezen tipa 2,« pojasnjuje sogovornica. »Za leto 2024 je ocenjeno število oseb z znano sladkorno boleznijo v Sloveniji 153.700 ob upoštevanju, da se 15 odstotkov oseb zdravi nefarmakološko. Skupno število oseb, ki prejemajo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, je v zadnjih desetih letih v porastu (104.167 v letu 2014 v primerjavi s 130.682 v letu 2024), število tistih oseb med njimi, ki so mlajše od 65 let, pa je praktično stabilno. Ti podatki pokažejo, da je staranje prebivalstva zelo pomemben dejavnik pri povečevanju števila ljudi s sladkorno boleznijo, v kasnejšem življenjskem obdobju se pojavi tudi velika večina najresnejših zapletov sladkorne bolezni.«
Okoli 90 odstotkov primerov sladkorne bolezni je tipa 2.
Gibanje za nadzor
Trenutno poteka obnova slovenskih strokovnih smernic za odrasle s sladkorno boleznijo tipa 2, vključevala bo nova spoznanja na področju zdravljenja in vodenja sladkorne bolezni, vključno z umeščanjem novih zdravil v shemo zdravljenja. »Pri sladkorni bolezni tipa 1 za otroke in mladostnike sledimo mednarodnim smernicam, kjer sta v ospredju uporaba vse modernejše tehnologije na področju medicinskih pripomočkov ter uvajanje presejanja za sladkorno bolezen tipa 1 med otroki,« nadaljuje sogovornica.
Slovenija je bila leta 2014 v evropskem povprečju po obolevnosti za sladkorno boleznijo, ob zadnjih meritvah leta 2019 pa s 7,8 odstotka obolele odrasle populacije že nad evropskim povprečjem, ki je znašalo 7,4 odstotka. Izsledki nove študije bodo znani leta 2026, ob svetovnem dnevu, ki v obdobju 2024–2026 poteka pod geslom Sladkorna bolezen in dobro počutje, pojasnjuje doc. dr. Zaletelova.
Staranje prebivalstva je zelo pomemben dejavnik pri povečevanju števila ljudi s sladkorno boleznijo.
Poglavitni vzrok za sladkorno bolezen tipa 1 je popoln propad trebušne slinavke. Pri sladkorni bolezni tipa 2 obstajajo številni mehanizmi povišanja krvnega sladkorja, skupni rezultat pa je premalo inzulina glede na potrebe telesa. Okoli 90 odstotkov primerov sladkorne bolezni je sicer tipa 2; večina vzrokov zanjo je genetskih, z ugodnim življenjskim slogom pa jo lahko obvladujemo oziroma odložimo na kasnejše obdobje. Vsi vemo, da je gibanje eden od temeljev zdravega življenjskega sloga, nikakor pa ni odveč poudariti, da ima tudi ugodne presnovne učinke, torej vpliva na pojavnost sladkorne bolezni tipa 2: »Pri že znani sladkorni bolezni gibanje olajša doseganje ciljev glede glukoze v krvi, pomaga tudi pri zdravljenju arterijske hipertenzije in dislipidemije, ki sta zelo pogosta sopotnika sladkorne bolezni. Gibanje je nujno pri zniževanju telesne teže, izboljša splošno počutje in ugodno vpliva na uravnavanje apetita. Dolgoročno z gibanjem ohranjamo spretnost, ravnotežje in mišično moč, ki so dobri sopotniki čilega in agilnega starejšega življenjskega obdobja, v katerem lahko lažje sami poskrbimo zase tako, kot si želimo.«
V kasnejšem življenjskem obdobju se lahko pojavijo zapleti. FOTO: Mariia Vitkovska/Getty Images
Gibanje gre seveda z roko v roki z zdravim jedilnikom, ki ga je nujno ukoreniniti že zgodaj, sklene sogovornica: »Nezdrava prehrana pogosto vodi v debelost pri otrocih in mladostnikih, predvsem pa prispeva k preveliki telesni teži v odrasli dobi. V Sloveniji je sladkorna bolezen tipa 2 med otroki in mladostniki še izjemno redka, toda ob neugodnem trendu, ki se je dodatno pospešil v obdobju pandemije, je ukrepanje res nujno. Kombinacija visokih cen neprimernih izdelkov in spodbujanje otrok, mladostnikov in njihovih družin k izbiri kakovostnejših hranil lahko privedeta do izboljšanja stanja, kar je odlična naložba.«
