Vse več nasprotovanja cepljenju

LJUBLJANA – Pred dobrim tednom so strokovnjaki z UKC Ljubljana pripravili Infektološki simpozij 2012, na katerem so spregovorili predvsem o novostih na področju infektološkega zdravljenja in o preprečevanju okužb s cepljenjem: pomlad je v ospredje potisnila klopni meningoencefalitis, nevarnosti katerega se zaveda vse več ljudi, čedalje več preplaha povzročajo ošpice, pozornost pa so namenili tudi nedavno uvedenemu cepljenju proti humanemu papilomskemu virusu (HPV) in pnevmokokom.

Strah in zadržki

Kljub učinkovitim cepivom, ki lahko preprečijo številne nalezljive bolezni, se pri mnogih še vedno pojavljajo strah in zadržki; s cepljenjem smo nekatere bolezni uspešno izkoreninili, denimo črne koze, nekatere se že dolgo ne pojavljajo več, na primer davica, otroška paraliza, tetanus pri otrocih in rdečke, medtem ko se mumps, ošpice in okužbe s Haemophilus influenzae tipa B zaradi visoke precepljenosti prebivalstva pojavijo le nekajkrat na leto. Tako učinkovito zaščito je torej treba vzdrževati, so se strinjali strokovnjaki, pri tem pa ne gre pozabiti, da so infekcijske bolezni še vedno na pohodu in ogrožajo zdravje ljudi in živali tako na lokalni kot na globalni ravni, predvsem v zadnjem desetletju pa dobivajo nove razsežnosti. Poleg globalnih virusnih morilcev (npr. HIV in virus gripe) so vse pomembnejše zlasti virusne zoonoze, nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka, na primer steklina.

Ošpic še vedno nismo odpravili

»Cepljenje v sodobni družbi vzbuja zelo različna razmišljanja, sej se njegovega pomena zaradi odsotnosti bolezni, ki jih s cepljenjem že desetletja uspešno preprečujemo, ne zavedamo več. Bolj kot izboljšanja zdravstvenega stanja ljudi, ki ga je prineslo cepljenje, se zavedamo njegovih neželenih učinkov, pravice posameznika, da se o cepljenju svobodno odloča, in morebitnih zlorab farmacevtske industrije, ki cepiva proizvaja. Veliko cepiv ne samo da omogoča zaščito cepljeni osebi, ampak tudi zmanjša verjetnost okužbe pri necepljenih osebah,« je pojasnila prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Resen problem so še vedno ošpice: kljub velikemu napredku in učinkovitemu cepivu eliminacije teh v Evropi do leta 2010 namreč nismo dosegli – Slovenija sicer sorazmerno dobro obvladuje ošpice, saj je precepljenost med otroki, za katere je cepljenje obvezno, 95-odstotna –, konec 2009 pa je začelo število obolelih celo strmo naraščati. V 2011 so o izbruhih ošpic z več kot 26.000 zabeleženimi primeri, od tega je bilo devet smrtnih, poročali iz 36 evropskih držav, več kot polovica jih je bila iz Francije, glavni vzrok za večjo pojavnost te bolezni pa je še vedno prenizka precepljenost. Kot kažejo podatki, so se izbruhi pojavljali v splošni populaciji, v skupinah z verskimi ali filozofskimi zadržki do cepljenja, med socialno ogroženimi z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe, v zdravstve­nih ustanovah in šolah, pojasnjujejo strokovnjaki. Odločilni dejavniki, ki vplivajo na odklonilno stališče do cepljenja, so običajno pomanjkanje poznavanja resnosti bolezni, dvom o koristi cepljenja, strah pred neželenimi učinki in ponekod tudi omejen dostop do zdravstvene oskrbe. Nasprotovanje obveznemu cepljenju se povečuje tudi v Sloveniji, kar bo v prihodnosti gotovo vplivalo na pojavnost ošpic pri nas. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS smo v letu 2010 po desetih letih znova zabeležili tri primere obolelih, lani pa že 22 (bolniki so bili stari od dveh od 48 let), med temi je v šestih primerih bolezen prišla iz tujine, točneje iz Francije, Italije in Romunije. Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pozorno spremljata epidemično pojavljanje ošpic, njun cilj pa je do leta 2015 povsem odpraviti to bolezen v Evropi, kar bo mogoče le z doseganjem in vzdrževanjem visokega deleža cepljenih v vseh državah, kar pa ovira kopičenje necepljenih otrok.

S cepivom nad
 HPV in pnevmokoke

Pomembna novost v zadnjih letih je možnost zaščite proti HPV, ki lahko povzroči raka materničnega vratu ter druge maligne in benigne bolezni. Prostovoljno cepljenje deklic smo v državni program vključili jeseni 2009 in poteka v šestem razredu osnovne šole. Precepljenost mladih Slovenk je bila v šolskem letu 2009/10 48,7-odstotna, delež pa je bil največji pri otrocih iz dobro ozaveščenega okolja. Okoli 250 odraslih in otrok pa vsako leto zboli za dokazano invazivno pnevmokokno okužbo, pojasnjuje prof. dr. Milan Čižman, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana: »Za cepljenje imamo na voljo dve različni cepivi, priporo­čljivo pa je za vse otroke, stare od dveh mesecev do dveh do petih let, še posebno pa za otroke s ponavlja­jočimi se vnetji srednjega ušesa. Smiselno bi bilo, da se to cepljenje v Sloveniji vključi v redni program cepljenja, saj bi se s tem zmanjšala pojavnost invazivnih pnevmokoknih okužb, ki lahko resno ogrozijo zdravje otrok.« Pnevmokokne okužbe so najpogostejši povzročitelj invazivnih (bakteriemija, pljučnica, meningitis) in neinvazivnih okužb pri otrocih, kot so akutno vnetje srednjega ušesa, akutni bakterijski rinosinuzitis in zunajbolnišnična pljučnica. Lahko jih preprečujemo s cepljenjem, z antibiotiki, s pro­titelesi in z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, kot so prenaseljenost, kajenje in alkoholizem.

Po incidenci
 KME smo na vrhu

Med evropskimi državami je imela Slovenija v zadnjem desetletju kar štirikrat najvišjo prijavno incidenco klopnega meningoencefalitisa (KME) in se po stopnji obolevanja na vrhu izmenjuje z baltskimi državami: KME je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo okuženi klopi in je pomembni javnozdravstveni problem. Bolezen se pojavlja v vseh slovenskih regijah, izstopata pa Gorenjska in Koroška, kjer so bile povprečne letne stopnje obolevnosti od 2000 do 2009 vsaj dvakrat višje v primerjavi s povprečno slovensko, tj. 13,1/100.000 pre­bivalcev. KME se lahko pojavi v vseh starostnih skupinah, po podatkih IVZ pa je v omenjenem obdobju zanjo umrlo osemnajst ljudi. Okužba lahko poteka brez simptomov, kot blaga vročinska bolezen, ali z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, lahko pa pusti tudi dolgotrajne posledice, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost posameznika. Učinkovito preventivo pred KME omogoča polno osnovno cepljenje s tremi odmerki cepiva, zaščita pa se ohranja z nadaljnjimi poživitvenimi odmerki. »Leta 2011 se je na naši kliniki za KME zdravilo 149 bolnikov. Glede na visoke incidenčne stopnje bi bilo smiselno sistematično ozaveščati splošno populacijo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita, in povišati precepljenost, kakor so to naredili v Avstriji,« je prepričan prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pri naši severni sosedi, kjer je bila razširjenost bolezni pred ukrepi podobna kot v Sloveniji, uspešno izvajajo javno kampanjo, s katero se je precepljenost proti KME povečala s šestih odstotkov na kar devetdeset, tako je število obolelih s prejšnjih sedemsto primerov na leto upadlo na manj kot sto. Že 25 let pa cepljenje v Avstriji finančno podpira tudi trdno sodelovanje med tamkajšnjimi zdravniki, farmacevtsko zbornico, ministrstvom za zdravje in proizvajalcem cepiva.