Vsestranska polenta

Polento naravnost obožujem! Najraje kupim domačo – tudi takšna, skorajda butična polenta ni draga. Poleg cene je fino pri koruznem zdrobu tudi to, da ga lahko imaš doma vedno na zalogi, saj se v shrambi skorajda ne more pokvariti – sploh instantni zdrob za hitro pripravo, ki ga kupite v plastificirani embalaži, bo originalno zapakiran zagotovo zdržal do datuma na embalaži.

Kaj pa če smo koruzni zdrob kupili v papirnati embalaži, kakršno praviloma uporabljajo manjši mlini in tudi lokalni kmetovalci? V tem primeru je najbolje, če zdrob presujete v dovolj veliko stekleno posodo s pokrovom, če jo seveda imate pri roki.
 

Kako skuhamo?

Instant polenta ima na embalaži napisana jasna navodila, kako jo skuhati, zato ne bomo izgubljali besed. Raje se bomo poglobili v koruzni zdrob, ki ga kupimo v katerem od manjših mlinov, saj je takega praviloma treba kuhati pol ure na res nizki temperaturi. Vmes večkrat premešamo, in to temeljito, da se nam kaj ne prime na dno posode.


Štedilnik naj bo le toliko vroč, da bo jed vsakih nekaj sekund narahlo zabrbotala in se bo povrhu naredil balonček, ki se bo hitro razpočil kot mehurček.
 

Enkrat za dvakrat

Ko kuham polento, tisto, ki ni instantna, je po navadi skuham za dva dneva. Prvi dan jo jemo klasično, torej toplo, obogateno z malce masla ali oljčnega olja. Če imamo na zalogi, v toplo polento lahko vmešamo malo naribanega sira ali parmezana, na drobno nariban korenček ali kaj podobnega, kar popestri okus. Tudi gorgonzola se krasno ujame z njo.


Drugi dan največkrat pripravim zapečeno, saj se mi takšna zdi še najbolj simpatična. Tule je eden od receptov, za katerega mi je idejo pred tedni dala zelo dobra prijateljica. Tako pečena polenta pri nas doma vedno navduši!