

Ste tudi vi med tistimi, ki se nenadoma zbudijo sredi noči, navadno okoli tretje, četrte ure? FOTO: Shutterstock

Poskrbimo za sprostitev. FOTO: Shutterstock

Odkrijmo vzrok, da ne bomo ves dan čutili pomanjkanja nočnega počitka. FOTO: Shutterstock



Ste tudi vi med tistimi, ki se sredi noči, navadno okoli tretje, četrte ure, nenadoma zbudijo, strmijo v strop in računajo, koliko ur je še do jutra, zaspati pa ne morejo? Pojav je precej pogost, še posebno med srednjo in starejšo populacijo, razlogi pa zelo različni.
Kdor se ponoči prebuja, bi moral osvojiti tudi katero od dihalnih tehnik.
Med hormonskimi neravnovesji strokovnjaki navajajo kortizol in melatonin, ki imata ključno vlogo pri uravnavanju spanca: kortizol naravno narašča zjutraj, da nas pripravi na prebujanje, pri nekaterih, navadno tistih, katerih telo je pod stresom, pa se raven poviša prezgodaj. Po drugi strani melatonin uravnava zaspanost in sporoči telesu, da je čas za počitek; če je njegov ritem moten, morda zaradi izpostavljenosti modri svetlobi ali neustreznih spalnih navad, je lahko kriv za nočno prebujanje.
Vzrok je lahko neustrezna prehrana oz. življenjski slog, denimo uživanje alkohola in kofeina v večernih urah, poseganje po težki hrani oz. preobilni obroki pred spanjem. Nekateri trpijo za nespečnostjo ali apnejo, krivi pa so lahko tudi nekateri psihološki in čustveni vzroki, denimo stres, anksioznost, izgorelost.
Seveda se je treba ustrezno lotiti vzroka, hkrati pa se moramo naučiti čim prej zaspati nazaj, da ne bomo ves dan čutili pomanjkanja nočnega počitka.

Metoda, s katero bomo umirili misli, je t. i. kognitivno mešanje (cognitive shuffling), s katero prelisičimo možgane, da preidejo v fazo spanja, hkrati pa zaposlimo delovni spomin, da prekinemo analitično razmišljanje in premlevanje skrbi. Ko se ponoči zbudimo, si izberemo neko izhodiščno besedo, denimo okno. Nato iščemo besede, ki se začnejo na isto prvo črko, omara, orožje, Olimp, in si podobo predstavljamo. Ko se ne spomnimo več besed na prvo črko, preidemo na drugo. Ključno je iskanje nepovezanih pojmov, sporočajo s kanadske Univerze Simona Fraserja, kjer so proučevali metodo.
Naučiti se moramo čim prej zaspati nazaj.
Kdor se ponoči prebuja, bi moral osvojiti tudi katero od dihalnih tehnik, denimo metodo 4-7-8, ki aktivira parasimpatični živčni sistem: vdihnemo skozi nos 4 sekunde, zadržimo dih za 7 sekund in nato 8 sekund počasi izdihujemo skozi usta. Ponovimo 4-krat. Če po 20 minutah še vedno bedimo, je najbolje vstati iz postelje in iti v drug zatemnjen prostor, beremo lahko knjigo, poslušamo mirno glasbo ali, še bolje, zvoke narave. Vrnemo se, ko postanemo zaspani.
