Vse pogostejša spremljevalka starosti postaja demenca in v veliko primerih z njo povezana alzheimerjeva bolezen. Ta se začne neopazno: z motnjami spomina, največkrat za sveže dogodke. Počasi se začnejo pojavljati tudi težave s pozabljivostjo in zbranostjo.
Bolniki zanikajo težave, četudi jim vedno bolj otežujejo življenje. »Upirajo se vsaki spremembi, njihov interesni krog se oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo,« naštevajo v slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija in nadaljujejo, da se pozneje pogosto pojavljajo zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, ponavljajoči se zaposlitveni nemir in epileptični napadi.

Če bi radi upočasnili razvoj demence, pojdimo vsak dan na sprehod. FOTO: Ridofranz/Getty Images
»V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in varnosti,« še dodajo. Od začetnih težav do smrti mine od tri do 20 let, povprečno od 10 do 15. Podobno se dogaja pri demenci. Osebe počasi izgubijo sposobnost samostojnega opravljanja vsakodnevnih opravil in potrebujejo nenehno podporo in pomoč svojcev ter negovalnega osebja.
Četudi tako demence kot alzheimerjeve bolezni zdravniki še ne morejo ozdraviti, je z aktivnim življenjskim slogom mogoče upočasniti njun razvoj. Raziskovalci iz Splošne bolnišnice Massachusetts v Bostonu (ZDA) so v pred dnevi objavljeni študiji v reviji Nature Medicine izpostavili, da ima pomanjkanje vadbe pomembno vlogo pri napredovanju bolezni.
Ekipa pod vodstvom Jasmeerja Chhatwala je analizirala podatke 294 odraslih, starih med 50 in 90 leti, iz harvardske študije o staranju možganov (Harvard aging brain study), s katero so raziskovali najzgodnejše spremembe pri prehodu iz normalne kognicije v progresivni kognitivni upad v predklinični fazi alzheimerjeve bolezni. Na začetku študije je imela približno tretjina udeležencev predklinično alzheimerjevo demenco. Niso kazali simptomov, vendar so njihovi možgani že vsebovali povečano breme beta-amiloidnih plakov.

Da bi se izognili razvoju demence, je treba ves čas skrbeti za rekreacijo možganov: rešujemo križanke, ko se jih naveličamo, pa sudoku. FOTO: Wildpixel/Getty Images
Po trenutnem razumevanju znanstvenikov kognitivni upad pri tej demenci povzroča drug protein, imenovan tau. Napačno zviti tau proteini namreč tvorijo fibrile znotraj živčnih celic. In enako kot beta-amiloidni plaki poškodujejo možganske celice, zlasti tiste, povezane s spominom in mišljenjem. Toksični depoziti obeh proteinov so ključni biomarkerji za alzheimerjevo bolezen. Tau fibrili veljajo za kazalnike napredovanja bolezni.
5001–7500 korakov na dan upočasni kognitivni upad za sedem let!
Čim več korakov
Da bi ugotovili, kako različne stopnje telesne aktivnosti vplivajo na nastanek amiloidnih plakov in tau fibril, so raziskovalci na začetku študije en teden s pedometrom beležili telesno aktivnost udeležencev. Ti so nato opravili kognitivne teste, raziskovalna skupina pa je spremljala, koliko so se škodljivi beta-amiloidi in tauji kopičili v njihovih možganih v obdobju 14 let.
Ugotovili so, da se je kognitivni upad pri tistih, ki so na začetku študije prehodili med 3001 in 5000 koraki na dan, v povprečju zavlekel za tri leta v primerjavi z neaktivnimi udeleženci (manj kot 3000 korakov na dan). Pri ljudeh, ki so prehodili med 5001 in 7500 koraki na dan, se je kognitivni upad še bolj upočasnil – za celih sedem let! Več korakov je tako povezanih z manjšim kopičenjem strupenih tau beljakovin v možganih in posledično počasnejšo izgubo kognitivnih in funkcionalnih sposobnosti, kot so denimo gospodinjska opravila in osebna higiena. »To pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje, ki že kažejo znake alzheimerjeve bolezni, ne zbolijo tako hitro kot drugi,« je dejal Chhatwal.
»Zdi se, da dejavniki življenjskega sloga vplivajo na najzgodnejše faze alzheimerjeve bolezni. To kaže, da lahko spremembe življenjskega sloga upočasnijo pojav simptomov, če ukrepamo zgodaj,« je nevroznanstvenik zapisal v sporočilu za javnost. Ali so tudi druge intenzivnejše telesne dejavnosti, na primer plavanje, ples, kolesarjenje in trening moči, podobno učinkovite, morajo še raziskati.
Spremembe življenjskega sloga upočasnijo pojav simptomov, če ukrepamo zgodaj.