Z računanjem nad kolcanje

Kolcanje na srečo ni nevarno stanje, razen če traja več kot 48 ur. Takrat je obisk zdravnika že skoraj nujen, saj je lahko znak resne, morda, kot je v posebni brošuri pojasnilo Združenje zdravnikov družinske medicine, še neodkrite bolezni. Običajno kolcanje traja le nekaj minut, pomagamo pa si lahko sami. Ena od možnosti je zadržanje sape in hkratno reševanje računske operacije. Ali pa po kratkih požirkih pijemo mrzlo vodo, pri tem pa si zatisnemo nosnici. Pri združenju navajajo še zaužitje kocke sladkorja ali da v papirnato vrečko kanemo kapljico esencialnega olja sladkega janeža, si z njo pokrijemo nos in usta ter vdihujemo zrak iz notranjosti.

Strokovnjaki razlagajo, da gre pri kolcanju za ponavljajoče se krče ali nenadne gibe diafragme, ki jih človek ne more nadzorovati. Diafragma ločuje prsni koš od želodca, krč v njej pa povzroči nenadno zaprtje glasilk, kar povzroči tisti značilni zvok. Na združenju pojasnjujejo, da nenevarne kratkotrajne napade kolcanja običajno povzročijo raztezanje želodca po obilnem obroku hrane, požiranje zraka in pitje pijač, ki vsebujejo ogljikov dioksid. »Drugi vzroki so: nenaden stres, močni čustveni izbruhi, preveliko uživanje alkoholnih pijač, motnje v živčnem sistemu, ki uravnava delovanje drobovja, težave z žlezo ščitnico, vnetje osrčnika ter dokaj pogosto zgaga (vračanje želodčne vsebine v požiralnik).«

Tudi po žvečilki

Kolcanje se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, pogosteje pa ga lahko opazimo pri dojenčkih. Je del otrokovega razvoja in dojenčki zaradi tega večinoma nimajo težav. A včasih se te pojavijo in kolcanje lahko moti hranjenje in spanje. Če se kolcanje pojavi med hranjenjem, ga je mogoče ustaviti s spremembo položaja otroka. Če se pri dojenčkih kolcanje pogosto pojavlja, pa je to lahko znak zdravstvenega stanja. V takem primeru naj se starši posvetujejo z zdravnikom.

Preprečimo ga lahko že z nekaterimi preprostimi napotki. Hrano in pijačo uživamo počasi. Dobro se je izogibati pitju alkoholnih in gaziranih pijač. Pri hrani pazimo, da ni preveč začinjena. Če kadite, čim prej prenehajte. Na kolcanje ima lahko velik vpliv tudi nenadna sprememba temperature v želodcu zaradi uživanja zelo hladnega ali pitja nečesa zelo vročega po nečem zelo hladnem ali obratno. Kolcati se nam lahko začne tudi po žvečenju žvečilnega gumija.

Če jemo prehitro, se nam lahko začne kolcati. FOTO: Nicoletaionescu/Getty Images

In za konec še zanimivost. Po Guinnessovi knjigi rekordov je Charles Osborne oseba z najdaljšim napadom kolcanja. Pri njem je to neprekinjeno trajalo kar 68 let, in sicer od leta 1922 do leta 1990.