Z vitamini nad okužbe, kralj med vitamini je C

V teh jesenskih in bližajočih se zimskih dneh smo še bolj dovzetni za različne viruse. Kako uspešno se jih bomo ubranili, je odvisno tudi od tega, kako močan imunski sistem imamo. Za njegovo krepitev je poleg redne telesne dejavnosti pomembna pravilna prehrana. Ta naj vsebuje veliko vitaminov in mineralov.

Za varuha imunskega sistema strokovnjaki označujejo cink. »Je nujen element, pomemben za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke funkcije, reproduktivne funkcije, celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema,« pojasnjujejo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani prehrana.si. »Bogat vir cinka so meso, morski sadeži, stročnice, oreški in razna semena,« dodajajo in še, da se potrebe po cinku povečajo pri ljudeh z gastrointestinalnimi obolenji, pri vegetarijancih, katerih prehrana vsebuje več fitinske kisline, ter alkoholikih, saj alkohol (etanol) zavira absorpcijo cinka.

Ko kdo omeni vitamin C, najprej pomislimo na limone. FOTO: Getty Images

Pred kroničnimi vnetji in avtoimunskimi boleznimi ščiti selen. Ta je v brazilskih oreščkih, morski hrani, mesu in jetrih. »Večje potrebe po uživanju selena imajo nosečnice in doječe matere, ljudje na posebnih dietah, bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil, osebe z enolično prehrano (vegani) ter tisti, ki uživajo energijsko in beljakovinsko siromašno hrano,« pojasnjujejo.

Telesu v boju proti okužbam pomaga

Telesu v boju proti okužbam pomaga tudi vitamin E. Gre za eno najučinkovitejših hranil za delovanje imunskega sistema, saj pomaga ohranjati optimalno delovanje celic T. »Najbogatejši vir vitamina E so rastlinska živila, ki so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, predvsem rastlinska olja, oreški, kalčki, semena ter živila, ki so z vitaminom E obogatena,« povedo na prehrana.si. In še, da se vitamin E zaradi antioksidativnih lastnosti uporablja tudi kot aditiv v živilih (E306–E309), predvsem v takšnih z višjimi deleži maščob.

Cink krepi tudi nevrološke funkcije. FOTO: Getty Images

Študije kažejo, da lahko vitamin D upočasni sposobnost virusa za razmnoževanje, zmanjša vnetje in poveča raven celic T. Telo ga naravno proizvaja, ko je izpostavljeno soncu, nekaj ga je tudi v hrani, in sicer mastnih ribah, kot sta postrv in losos, konzerviranih ribah (sardine, tuna), jajčnih rumenjakih, gobah in pomarančnem soku.

Kralj med vitamini je C: je eden najboljših za krepitev imunskega sistema. Deluje kot antioksidant, telo lahko zaščiti pred toksini, ki povzročajo vnetja. Vsebujejo ga paprike, agrumi in ohrovt. Dobra novica je, da ga najdemo v toliko živilih, da večina ne potrebuje dodatkov, poudarjajo strokovnjaki, razen, če tako svetuje zdravnik.

Pomembna sta še vitamina A in B6. Prvega bomo našli v mleku in jogurtu, jajcih, mastnih ribah ter zelenjavi (sladki krompir, korenje, špinača in brokoli), drugega pa v čičeriki, govedini, lososu, tunini in tofuju. »Vitamin A je pomemben za normalno rast, delovanje imunskega sistema, dober vid, presnovo železa, izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, oporo pri reprodukciji in razvoju celic ter tkiv,« pojasnjujejo na prehrana.si. Pa tudi, da vitamin B6 prispeva k sproščanju energije pri presnovi, »vpleten je tudi v delovanje imunskega sistema, nastajanje rdečih krvničk in cisteina, uravnavanju delovanja hormonov ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti«. ​