Z začetkom šole se bo povečalo število obolelih, nove težave lahko povzroči mila zima

Čeprav nas do uradnega začetka jeseni čaka še kar nekaj tednov, vreme pa naj bi bilo vse prej kot jesensko še dlje, so v zdravstvenih ustanovah že pripravljajo na prvi val različnih, večinoma respiratornih okužb. V Združenih državah Amerike so tako prejšnji teden že beležili povečano število obolelih za covidom, enako se po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni dogaja tudi v več evropskih državah, je pa vsaj za zdaj pri nas, kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz), še mirno.

Kljub temu pa je v naslednjih tednih, predvsem zaradi začetka novega šolskega leta, tudi v Sloveniji pričakovati večje število okužb, predvsem respiratornih. »Respiratorne okužbe se razširijo ob nižjih temperaturah, primerni vlažnosti, slabši osončenosti in tudi zato, ker so ljudje precej več skupaj v zaprtih prostorih. Prav druženje, kamor sodi tudi začetek šolskega in študijskega leta ter povečano število otrok v vrtcih, je eden od konstantih dejavnikov, ki poveča pojavnost respiratornih okužb,« je pojasnila Barbara Petkovšek z Nijz.

Pred okužbami se lahko ubranimo tako, da najprej poskrbimo za močan imunski sistem. Dokler nas vreme še razvaja s toplimi in sončnimi dnevi, se čim pogosteje odpravimo na sprehod v naravo, kjer si napolnimo pljuča in se naužijemo za odpornost tako pomembnega vitamina D. Tudi dobra telesna pripravljenost bo pomagala k večji odpornosti. Poskrbimo, da uživamo zadostne količine vitamina C in cinka ter dosledno skrbimo za higieno rok, če zbolimo, tudi za higieno kašlja. Ker se virusi v prostorih z odprtimi tlorisi, ki jih imajo šolske učilnice, predavalnice in večina sodobnih pisarn, hitro širijo, je pomembna tudi kolegialnost. Da torej, v primeru, da se ne počutimo najbolje, ostanemo doma in virusov ne širimo med sošolci ali sodelavci.

Med najpogostejšimi sezonskimi obolenji, ki nas lahko doletijo jeseni, so predvsem prehlad in gripa, tudi obolenja dihal in določene alergije, pri katerih pa ni strahu, da bi koga okužili, ali da bi se nalezli sami. Je pa toliko bolj nevarna gripa. Gre za zelo nalezljivo bolezen dihal, ki se širi v jesenskih in zimskih mesecih, še posebej hitro se širi na mestih, kjer je veliko ljudi, zaradi česar so šole, pisarne in javni prevoz žarišča prenosa. Simptomi gripe vključujejo visoko vročino, kašelj, vneto grlo, bolečine v telesu in utrujenost. Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja gripe, zato je priporočljivo cepljenje proti gripi enkrat letno, po možnosti pred začetkom sezone gripe.

Težave zaradi milih zim

Omenjena sezonska obolenja pa niso edina nevarnost, ki nam preti v naslednjih mesecih. Ker klimatologi in vremenoslovci že zdaj napovedujejo nadpovprečno toplo jesen in zimo, lahko na naše posredno zdravje vpliva tudi to. Med toplejšimi zimskimi meseci, ko temperatura zraka ne pade globoko po ledišče, tla pa ne zamrznejo za dovolj dolgo ali pa sploh ne, se namreč namnožijo žuželke, ki zime sicer ne bi preživele. Predvsem nevarni so lahko klopi in komarji, oboji namreč lahko človeka okužijo z vse prej kot nedolžnimi boleznimi.

»Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem,« navajajo na Nijz. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad torej le še pospešita dejavnost klopov, zato nevarnost okužbe s katero od bolezni, ki jo prenašajo klopi, včasih traja že od februarja pa vse do novembra. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko zaščitimo s cepljenjem, medtem ko cepiva, ki bi preprečilo Lymsko boreliozo, ni.