Za boljši spomin in koncentracijo storite to

Kaj spominu in koncentraciji škoduje in kaj ju izboljšuje? Najbolj jima škodujejo pomanjkanje spanja, kronični stres, uživanje alkohola in drog, kajenje, slaba prehrana, dehidracija, premalo gibanja, odsotnost miselnih izzivov, večopravilnost, utrujenost, tesnoba, pomanjkanje družabnih stikov in dolgotrajno gledanje v zaslone.

Za njuno ohranjanje do poznih let je v vsakdanjik priporočljivo vključiti redno telesno aktivnost, ki spodbuja pretok krvi v možganih, izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje stres.

FOTO: Fizkes/Gettyimages

Drugi pogoj je zdrava prehrana z maščobnimi kislinami omega-3, antioksidanti, listnato zelenjavo in nižjim deležem sladkorja ter transmaščobnih kislin.

Kakovosten spanec od sedem do devet ur na noč je ključen, saj v tem času poteka utrjevanje spomina in čiščenje nepotrebnih informacij. Koristne so miselne aktivnosti, kot so reševanje logičnih nalog, učenje, branje in igranje inštrumenta.

K zdravju možganov pomembno prispeva družabno življenje, saj zmanjšuje tveganje za demenco, pogovori pa krepijo verbalne in kognitivne sposobnosti. Koristno je tudi upravljanje stresa s sprostitvenimi tehnikami, pisanjem dnevnika ali sprehodi v naravi.

Priporočljivi so redni zdravniški pregledi, kajti nekatera zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen, težave s ščitnico ali pomanjkanje vitaminov, vplivajo na kognitivne funkcije.

Kaj, če slab spomin ni le slab spomin?

Slabši spomin je lahko normalen del staranja, a včasih gre za prve znake demence. Treba je razlikovati med običajno pozabljivostjo in težavami, ki resno vplivajo na vsakdanje življenje.

Znaki, ki opozarjajo na demenco, vključujejo pogosto pozabljanje nedavnih dogodkov, težave pri vsakdanjih opravilih, izgubljanje občutka za čas in prostor, težave z govorom, osebnostne in vedenjske spremembe, težave pri presoji ter postavljanje stvari na nenavadna mesta.

FOTO: Inside Creative House/Gettyimages

Zdravniška zbornica je leta 2022 ob svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni, ki ga zaznamujemo septembra, v sporočilu za javnost zapisala, da je po tedanjih podatkih v Sloveniji z demenco živelo približno 43.000 ljudi. Do leta 2050 naj bi te številke presegle 85.000, kar pomeni povečanje kar za 97 odstotkov. Ti trendi odražajo globalne vzorce, saj naj bi se število ljudi, ki živijo z demenco, po svetu s 55 milijonov do leta 2050 povečalo na 139 milijonov.

Najbolj ogrožena skupina so starejši odrasli, predvsem nad 65 let, tako globalno kot v Sloveniji so ženske prizadete pogosteje od moških.

FOTO: Designer491/Gettyimages

Če obstaja sum na demenco, si je priporočljivo zapisovati opažene spremembe, obiskati osebnega zdravnika in po potrebi pridobiti napotnico za specialista. Zgodnje ukrepanje lahko pomembno vpliva na potek bolezni.

Ogroženi so tudi mladi

Zasloni pomembno vplivajo na spomin in koncentracijo pri mladih. Glavni posledici pretirane uporabe sta krajši razpon pozornosti in slabši delovni spomin.

Letošnja študija univerze Hyderabad je pokazala, da že ena dodatna ura uporabe zaslona, ki po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za otroke in mladostnike od 5 do 17 let znaša dve uri na dan, zmanjša pozornost, upočasni možganske odzive in podaljša reakcijski čas. Kot opozarja kognitivna psihologinja dr. Siri Varshini, zasloni niso le moteč dejavnik, ampak aktiven tekmec za pozornost in slabo vplivajo na zbranost.

Poleg tega digitalne vsebine temeljijo na hitri menjavi dražljajev, kar povzroča odvisnost možganov od nenehnega dogajanja. Zaradi tega se zmanjšuje potrpežljivost za globoko, osredotočeno učenje, kar oslabi dolgoročni spomin in zmanjšuje motivacijo za razumevanje snovi na globlji ravni.

FOTO: Banusevim/Gettyimages

Zasloni poslabšajo tudi kakovost spanja. Svetloba, ki jo oddajajo, upočasnjuje izločanje melatonina, kar negativno vpliva na spanec. Slabši spanec pa pomeni slabši spomin in večje težave pri učenju, opozarja nevroznanstvenica Wendy Suzuki.

Pogosta uporaba zaslonov povzroča psihološko odvisnost ter kvarno vpliva na socialne in čustvene spretnosti. Zmanjšana osebna interakcija vodi v slabšo empatijo, šibkejšo samoregulacijo in nižjo stopnjo samodiscipline, kar pomeni, da so okrnjene vse bistvene veščine za uspešno učenje in dolgotrajni spomin.

Kaj lahko storimo?

Z zdravim načinom življenja, omejevanjem uporabe zaslona in treningom spomina, ki vključuje sklop vaj, s katerimi izboljšamo zaznave, pozornost, vnos, shranjevanje in priklic informacij, ter zdravim življenjskim slogom v vseh obdobjih življenja bistveno pripomoremo k ohranjanju spomina in koncentracije. S tehnikami pomnjenja si pomagamo, da si lažje in več zapomnimo.

Z vajami za pozornost se zavedamo našega odnosa do okolja, predvsem ravnotežja pri hitrih spremembah gibanja, ki se pri starejših sicer hitro končajo s padcem in povzročijo še dodaten problem. Vaje za ravnotežje so po svoje tudi vaje za pozornost, saj gre za hote usmerjeno dejavnost v točno določeno točko.

FOTO: Peopleimages/Gettyimages

S ponavljanjem vaj se naša pozornost izboljšuje, kar je ključno za spomin. Potrebna je aktivnost tudi zunaj domačih sten, stik z naravo, navezovanje novih poznanstev, spoznavanje novih tem, poglabljanje v nove vsebine.

Tako s pripovedovanjem, opazovanjem in poslušanjem vplivamo na procese pomnjenja, predvsem na kakovost sprejemanja informacij in s tem na njihovo shranjevanje, s čimer krepimo in ohranjamo dober spomin in koncentracijo.