Za duševno zdravje je treba začeti skrbeti zgodaj, še pred 11. letom

Duševno zdravje je ključno za naše celovito zdravje in z njim neločljivo povezano. Zato ga je treba varovati, krepiti in v stiski poiskati pomoč. Zanj je treba skrbeti ves čas, začne se pri otrocih, starih do 11 let. Če jih starši znajo naučiti, kako se soočiti s čustvenimi pretresi, kot je denimo večurna ali večdnevna ločitev od staršev, pa tudi zdravih socialnih veščin ter spopadanja s težavami, bodo v drugo življenjsko obdobje, adolescenco, vstopili bolje pripravljeni.

Fizični, čustveni in socialni izzivi, vključno z izpostavljenostjo revščini ali nasilju, lahko mladostnikom povzročijo hude duševne težave. Te se lahko v mladi odraslosti (med 18 in 26 leti), ko se je treba spopasti s študijem in izbiro poklica, le še stopnjujejo. V starosti med 27 in 64 leti se lahko posamezniki soočajo s stresnimi dejavniki, povezanimi z delom, starševstvom, oskrbo in odnosi, po 65. letu starosti pa z osamljenostjo, saj imajo po upokojitvi vedno manj vsakodnevnih stikov z ljudmi. Slabe občutke lahko le še poslabšajo bolezni in izguba ljubljene osebe.

Eden od pomembnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na duševno zdravje, so različni krizni dogodki. Takrat se nekateri počutijo še posebno ranljive. Ker ne vedo, kaj jih čaka ne samo v sedanjosti, ampak tudi v prihodnosti, doživljajo strah in tesnobo. Zato je, kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), še kako pomembno, da je v takih primerih prav vsakomur zagotovljena vsestranska, učinkovita in pravočasna pomoč.

Dostop do pomoči ob kriznih dogodkih je rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra. »Katastrofe in krizni dogodki, kot so naravne nesreče, epidemije, vojne ali druge izredne razmere, močno zaznamujejo življenja ljudi. Ne prinašajo le materialne škode, temveč pogosto povzročijo tudi hude duševne stiske,« poudarjajo na NIJZ in še, da raziskave kažejo, da skoraj tretjina prizadetih ljudi doživlja resne posledice na področju duševnega zdravja. »Posebno ranljive skupine, kot so otroci, starejši, ljudje z že obstoječimi težavami v duševnem zdravju in tisti, ki so izgubili svoje bližnje ali dom, so ob takih dogodkih izpostavljene še večjim tveganjem. Pod hudim pritiskom so tudi zaposleni in prostovoljci, ki prizadetim ob izrednih dogodkih pomagajo.«

Pomen skupnosti

Na NIJZ pravijo, da ima pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja pomembno vlogo skupnost, v kateri posameznik živi ali deluje: »Še posebno ob kriznih dogodkih je lahko občutek pripadnosti, varnosti in podpore sočloveka rešilna bilka.« Pri ohranjanju duševnega zdravja je skupnost pomemben dejavnik tudi, ko ni izrednih razmer. »V šoli, na delovnem mestu ali v domačem okolju občutki sprejetosti, varnosti in pripadnosti zmanjšujejo stres, krepijo samozavest ter spodbujajo zavedanje smisla. Je lahko prostor, kjer lahko delimo svoje izkušnje, iščemo razumevanje in gradimo povezanost. Prav ti odnosi so temelj dobrega duševnega počutja in varovalni dejavnik pred stiskami,« poudarjajo na NIJZ.

Če se znajdete v stiski in si ne znate pomagati sami ali s pomočjo domačih oziroma prijateljev, poiščite strokovno pomoč. Včasih bo dovolj že obisk pri osebnem zdravniku ali pa se obrnete na katerega od 41 centrov za duševno zdravje, ki pod okriljem NIJZ delujejo v okviru programa MIRA. »V primeru akutne duševne stiske lahko pomoč poiščemo v dežurni ambulanti v zdravstvenem domu, urgentni ambulanti v psihiatričnih bolnišnicah ali s klicem na številko 112,« še dodajajo na NIJZ.