Za lepo kožo se moramo naspati

Koža je naš največji organ in je nenehno v stiku z okoljem. Vse leto je izpostavljena različnim obremenitvam, od UV-sevanja, vetra in temperaturnih nihanj do suhega zraka v ogrevanih in klimatiziranih prostorih ter onesnaženja. Pozimi se težave pogosto pokažejo v izrazitejši obliki.

»Vendar procesi izsuševanja in slabljenja kožne pregrade potekajo vse leto, zato je redna in pravilna nega pomembna vsak dan, ne le pozimi,« pojasnjuje Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec., JLZ Lekarne Maribor. »Kožo podpiramo s primerno in redno nego, tako njeni lastni procesi zaščite in obnove potekajo nemoteno. Ima naravno zaščitno plast lipidov in vlažilnih sestavin. Težave nastanejo predvsem zaradi neustrezne nege – prepogostega umivanja, uporabe agresivnih mil ali vroče vode, ki odstranjujejo naravne lipide kože. Posledica so oslabljena kožna bariera, večja izguba vlage in povečana občutljivost. Smiselna nega pomeni nežno čiščenje in uporabo izdelkov, ki pomagajo ohranjati ali obnavljati naravno ravnovesje kože.«

Starost in tip

Roke, obraz in vrat so med najbolj izpostavljenimi deli telesa, koža je tam tanjša in hitreje izgublja vlago. »Mraz, veter, UV‑žarki ter suh in onesnažen zrak pospešujejo izhlapevanje vode iz povrhnjih plasti kože, kar se kaže kot občutek zategovanja, hrapavost, luščenje ali srbenje. Uporaba vlažilnih in zaščitnih krem s koži lastnimi snovmi, kot so ceramidi, glicerol, hialuronska kislina ali urea in druge vlažilne snovi, pomaga obnavljati in ohranjati pomembno pregrado. Ključna je tudi vsakodnevna zaščita pred UV‑žarki, ki občutno pospešujejo izsuševanje in prezgodnje staranje kože,« nadaljuje sogovornica in poudarja, da se potrebe kože spreminjajo glede na razmere v okolju: »Pozimi, ko sta zunanji in notranji zrak pogosto zelo suha, koža potrebuje bogatejše kreme ali mazila, ki zmanjšujejo izgubo vlage in krepijo kožno bariero. V toplejših mesecih običajno zadostujejo lažje emulzije, fluidi ali geli, ki kožo vlažijo, ne da bi jo pretirano obremenili ali ji pustili občutek teže.«

Uporaba vlažilnih in zaščitnih krem s koži lastnimi snovmi pomaga obnavljati in ohranjati pomembno pregrado. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Na nego vplivata tudi starost in tip kože. Pri mlajših je kožna bariera pogosto stabilnejša, a lahko zaradi različnih dejavnikov kljub temu postane manj elastična in dehidrirana, opozarja farmacevtka: »S staranjem se zmanjšuje tvorba kožnih lipidov in naravnih vlažilnih dejavnikov, koža postaja tanjša in manj odporna, zato praviloma potrebuje intenzivnejšo nego. Praviloma suha koža potrebuje največ vlaženja in obnavljanja, medtem ko lahko osebe z mastno ali mešano kožo izberejo lažje, nekomedogene formulacije, ki negujejo, ne da bi zamašile pore. Ne glede na tip ali starost kože je pomembno izbirati izdelke brez agresivnih sestavin oziroma snovi, ki lahko dodatno dražijo kožo.«

Zadostna hidracija

Intenzivnejša dodatna nega, kot so vlažilne maske, hranilni balzami ali negovalni obkladki, je priporočljiva v obdobjih, ko koža kaže znake hude suhosti, zategnjenosti ali luskavosti ali po izpostavljenosti močnim vplivom, kot so mraz, veter ali sonce. »Ti izdelki omogočajo globinsko vlaženje in podpirajo obnovo zaščitne plasti kože, kar ustvari občutek olajšanja in izboljša prožnost. Običajno se takšna nega priporoča ob spremembi letnega časa ali kot dopolnitev redne nege, za dolgoročno vzdrževanja kože v dobrem stanju,« svetuje Rak Namestnikova, ki poudarja pomen redne in dosledne nege: »Temelj so nežno čiščenje, uporaba ustreznih vlažilnih izdelkov, vsakodnevna zaščita pred soncem ter izogibanje pretiranemu izsuševanju kože. Pomembno vlogo imajo tudi zadostna hidracija, uravnotežena prehrana in kakovosten spanec.«

Roke, obraz in vrat so med najbolj izpostavljenimi deli telesa. FOTO: Atstock Productions/Getty Images

Suha koža je lahko povezana tudi s staranjem, hormonskimi spremembami, nekaterimi kožnimi ali sistemskimi boleznimi ter uporabo določenih zdravil. »Če je suhost izrazita, dolgotrajna, jo spremljajo razpoke, vnetja ali močno srbenje in se kljub ustrezni negi ne izboljša, je potreben posvet z zdravnikom ali dermatologom,« svetuje sogovornica.