

FOTO: Madeleine_steinbach/Gettyimages

FOTO: Madeleine_steinbach/Gettyimages

FOTO: Sonsam/Gettyimages

FOTO: Taja Planinc/Gettyimages

FOTO: Zeleno/Gettyimages





Čeprav ga pogosto obravnavamo kot trdovraten plevel, se regrat v tradicionalni medicini uporablja že stoletja. Listi, korenine in cvetovi ne popestrijo le jedilnika, temveč so pogosto tudi v vlogi zeliščnih prehranskih dopolnil. Od nekdaj so jih uporabljali kot naravno sredstvo za uravnavanje krvnega sladkorja ter za izboljšanje zdravja kože, jeter in srca. Od korenine do cveta regrat je izjemno hranljiva rastlina, bogata z vitamini, minerali in vlakninami.
Njegove liste lahko uživamo kuhane ali surove. So odličen vir vitaminov A, C in K, vsebujejo pa tudi vitamin E, folno kislino ter manjše količine drugih vitaminov skupine B. Telesu zagotavljajo več mineralov, med drugim železo, kalcij, magnezij in kalij. Korenina regrata je bogata z inulinom, vrsto topne vlaknine, ki spodbuja rast in ohranjanje koristnih črevesnih bakterij. Posušena korenina se praviloma uporablja za pripravo čaja, nabira se jo zgodaj spomladi ali v jeseni. Korenina je spomladi še mlada, mehka in manj grenka, a vsebuje manj hranil kot jesenska. Cvetovi regrata so pravi zaklad narave. Polni so antioksidantov, kot so flavonoidi, karotenoidi in vitamin C, ki telo varujejo pred učinki škodljivih prostih radikalov. Vse to pa zmore regrat.
Vsebuje močne antioksidante, kar lahko pojasni njegove številne zdravilne učinke. Antioksidanti pomagajo nevtralizirati proste radikale, molekule, ki nastajajo pri presnovi in lahko ob prekomerni količini povečajo tveganje za kronične bolezni. V njem so visoke ravni beta-karotena, ki ščiti pred poškodbami celic in oksidativnim stresom. Bogat je tudi s polifenoli, drugo skupino antioksidantov, ki jih je največ v cvetovih, prisotni pa so tudi v koreninah, listih in steblih.

Zaradi spojin, kot so polifenoli, lahko regrat prispeva k zmanjšanju vnetij. Vnetje je naraven odziv imunskega sistema, vendar lahko, če je prisotno dlje, poškoduje telesna tkiva in DNK. Nekatere laboratorijske in raziskave na živalih so pokazale zmanjšanje vnetnih markerjev ob uživanju regrata, vendar so potrebne dodatne raziskave na ljudeh.
Cikorijska in klorogenska kislina sta bioaktivni spojini v regratu, ki lahko pomagata znižati raven krvnega sladkorja. Raziskave na živalih in v laboratoriju kažejo, da lahko izboljšata izločanje inzulina ter povečata absorpcijo glukoze v mišicah, kar izboljša občutljivost na inzulin.
Določene spojine v regratu lahko prispevajo k znižanju ravni trigliceridov in holesterola, ki sta dejavnika tveganja za bolezni srca. Trenutne raziskave temeljijo predvsem na laboratorijskih in študijah na živalih. Nekateri menijo, da izvleček listov regrata lahko znižuje krvni tlak, vendar so dokazi omejeni. Regrat deluje tudi kot blag diuretik (pospešuje izločanje tekočine) in vsebuje kalij, ki je povezan z nižjim krvnim tlakom.
Raziskave na živalih kažejo, da lahko izvleček korenine regrata ščiti jetra pred poškodbami in oksidativnim stresom. Za potrditev teh učinkov pri ljudeh bodo potrebne dodatne študije.
Določene raziskave nakazujejo, da lahko regrat in njegove spojine podpirajo presnovo ogljikovih hidratov in zmanjšujejo absorpcijo maščob, vendar dokazi še niso dokončni.
Ena izmed zanimivejših trditev je, da bi izvleček korenine regrata lahko zaviral rast rakavih celic. Nekatere laboratorijske in raziskave na živalih kažejo upočasnitev rasti določenih rakavih celic, vendar manjkajo kakovostne raziskave na ljudeh.

Regrat se tradicionalno uporablja za lajšanje zaprtja in izboljšanje prebave. Korenina vsebuje inulin, prebiotično vlaknino, ki spodbuja zdravo črevesno floro. Listi so bogati z vlakninami in podpirajo redno odvajanje blata. Raziskave kažejo še, da ima regrat protimikrobne in protivirusne lastnosti.
Študije dokazujejo, da lahko izvleček regrata ščiti kožo pred poškodbami, ki so posledica UV-sevanja, staranja in aken. Regratovi listi so dober vir kalcija in vitamina K, oba sta pomembna za zdravje kosti. Antioksidanti v njem pomagajo zmanjševati oksidativni stres, povezan z izgubo kostne mase.

Jasnih smernic za odmerjanje ni, okvirna priporočila so sledeča:
Regrat, nabran na neonesnaženih površinah, ima nizko toksičnost in je zlasti kot živilo za večino varen. Predvsem pri osebah, alergičnih na sorodne rastline, denimo ambrozijo, lahko povzroči alergijski odziv telesa. Vpliva lahko na delovanje nekaterih zdravil, vključno z antibiotiki, antikoagulanti in zdravili za zniževanje krvnega sladkorja. Če jemljete zdravila na recept, se predvsem pred uporabo prehranskih dopolnil z regratom posvetujte z zdravnikom, priporoča portal Healthline.
