

S takšno izbiro hrane ne boste zrešili. FOTO: Viktoriya Skorikova/Getty Images

Ingver, limona, med in voda je vse, kar potrebujemo. Foto: Guliver/getty images

Ne pozabite na redno umivanje rok. FOTO: Guliver/getty images



Jutri, 23. septembra, se začne koledarska jesen. To poleg nižjih dnevnih temperatur prinaša čedalje pogostejše zatekanje v zaprte prostore in večje možnosti za okužbe z respiratornimi virusi. Pred njimi se je mogoče ubraniti na več načinov. Vsakodnevno z upoštevanjem osnovnih higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok, uporaba zaščitnih mask v prostorih z več ljudmi in večkratnim zračenjem notranjih prostorov. Dolgoročno pa s krepitvijo imunskega sistema, in sicer z redno telesno aktivnostjo in uživanjem uravnotežene ter zdrave prehrane. Torej take, ki je bogata z vitamini in minerali.
Ko zbolimo, pa naj gre za prehlad, gripo ali covid-19, si najprej kuhamo čaje, v katere dodamo sok limone in kakšno žlico medu. V citrusih se skriva kralj med vitamini, vitamin C. Zanj pravijo, da je eden najboljših za krepitev imunskega sistema. Deluje kot antioksidant, telo lahko zaščiti pred toksini, ki povzročajo vnetja. Vsebujejo ga paprike, agrumi in ohrovt. Dobra novica je, da ga najdemo v toliko živilih, da večina ne potrebuje dodatkov, poudarjajo strokovnjaki, razen če tako svetuje zdravnik.
Pred kroničnimi vnetji in avtoimunskimi boleznimi ščiti selen. Ta je v brazilskih oreščkih, morski hrani, mesu in jetrih.
Varuh imunskega sistema je tudi cink. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani prehrana.si pojasnjujejo, da je nujen element, pomemben za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke funkcije, reproduktivne funkcije, celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. »Bogat vir cinka so meso, morski sadeži, stročnice, oreški in razna semena,« dodajajo in še, da se potrebe po cinku povečajo pri ljudeh z gastrointestinalnimi obolenji, pri vegetarijancih, katerih prehrana vsebuje več fitinske kisline, ter alkoholikih, saj alkohol (etanol) zavira absorpcijo cinka.
Pred kroničnimi vnetji in avtoimunskimi boleznimi ščiti selen. Ta je v brazilskih oreščkih, morski hrani, mesu in jetrih. »Večje potrebe po uživanju selena imajo nosečnice in doječe matere, ljudje na posebnih dietah, bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil, osebe z enolično prehrano (vegani) ter tisti, ki uživajo energijsko in beljakovinsko siromašno hrano,« pojasnjujejo.
V rastlinskih živilih, ki so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, predvsem rastlinska olja, oreški, kalčki, semena, najdemo tudi veliko vitamina E. Gre za eno najučinkovitejših hranil za delovanje imunskega sistema, saj pomaga ohranjati optimalno delovanje celic T. Zaradi antioksidativnih lastnosti se omenjeni vitamin uporablja tudi kot aditiv v živilih (E306–E309), predvsem v takšnih z višjimi deleži maščob. Študije kažejo, da lahko tudi vitamin D upočasni sposobnost virusa za razmnoževanje, zmanjša vnetje in poveča raven celic T. Telo ga naravno proizvaja, ko je izpostavljeno soncu, nekaj ga je tudi v hrani, in sicer mastnih ribah, kot sta postrv in losos, konzerviranih ribah (sardine, tun), rumenjakih, gobah in pomarančnem soku.
Za dobro branjenje telesa pred virusi sta pomembna tudi vitamina A in B6. Prvega bomo našli v mleku in jogurtu, jajcih, mastnih ribah ter zelenjavi (sladki krompir, korenje, špinača in brokoli), drugega pa v čičeriki, govedini, lososu, tunini in tofuju. »Vitamin A je pomemben za normalno rast, delovanje imunskega sistema, dober vid, presnovo železa, izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, oporo pri reprodukciji in razvoju celic ter tkiv,« pojasnjujejo na prehrana.si. Pa tudi, da vitamin B6 prispeva k sproščanju energije pri presnovi, »vpleten je v delovanje imunskega sistema, nastajanje rdečih krvničk in cisteina, uravnavanju delovanja hormonov ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti«.

