Za vetrove so največkrat krive navade

Vetrovi, čeprav nadležni in nas v družbi lahko spravijo v zadrego, so povsem običajen pojav, naše telo pa zapustijo v povprečju 20-krat na dan.

In to je povsem običajno, skrb vzbujajoče pa je lahko, če se vetrovi pojavljajo pogosteje in neznosno zaudarjajo ter če ob njih ugotavljamo še druge znake. Sicer pa na njihov pojav najbolj vplivajo naše vsakdanje navade, zato jih lahko z nekaj ukrepi tudi omilimo.

Prilagodimo jedilnik

Težave nam lahko povzroči predvsem naš jedilnik, na primer živila z visoko vsebnostjo žvepla, kot je zelenjava iz skupine križnic, denimo brokoli, brstični ohrovt, cvetača in zelje pa česen, čebula, stročnice, sir čedar, suho sadje, oreščki, pivo in vino, tudi živalske beljakovine, kot so jajca, meso in ribe. Nekatera živila, kot je fižol, vsebujejo oligosaharide iz družine rafinoze, skupine sladkorjev, ki so vsaj delno odgovorni za napihnjenost in pline.

Želodec in tanko črevo jih namreč ne moreta absorbirati, in ko dosežejo debelo črevo, se tamkajšnje bakterije nahranijo z njimi in proizvedejo pline kot stranski produkt. Poznate sladkorne alkohole? Verjetno ste že slišali za sorbitol in ksilitol, ki ju lahko najdete v dietnih pijačah, nekaterih slaščicah in žvečilnih gumijih. Teh sladil telo ne more v celoti absorbirati, zato potujejo v debelo črevo, kjer jih doleti podobna usoda kot rafinozo.

Čeprav so zdrava, nekatera živila napihujejo in povzročajo vetrove. FOTO: Monticelllo/Getty Images

Ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi, kako jemo: pri tem smo pozorni na hitrost hranjenja, saj če se nam mudi, pogoltnemo preveč zraka. Posledica tega je riganje, presežek zraka pa obtiči v spodnjem delu prebavnega trakta in se izloči prek vetrov na drugi strani. Kdor ima pogosteje težave z vetrovi, naj se izogiba tudi žvečilnemu gumiju, lizikam in pitju po slamici.

Je treba k zdravniku?

Vetrovi so po večini nenevarni, v ozadju pa se kdaj vendarle lahko skrivajo tudi obolenja, slednja pa običajno spremljajo tudi drugi znaki. Nekateri imajo težave po uživanju mlečnih izdelkov, in sicer zaradi encima po imenu laktaza. Ta nastaja v tankem črevesju in je odgovoren za razgradnjo laktoze, sladkorja v mleku, v enostavnejšo obliko, ki jo lahko telo absorbira. Pri nekaterih encim ne deluje ustrezno ali pa ga telo proizvaja premalo, zato laktoza preide v debelo črevo neprebavljena, kjer povzroča težave, tudi močne pline. Ob težavah po uživanju mlečnih izdelkov se velja posvetovati z zdravnikom, saj je v ozadju povsem mogoča laktozna intoleranca.

Pitje po slamici je odsvetovano, če nas mučijo vetrovi. FOTO: Galina Sandalova/Getty Images

Nevarna je tudi celiakija, buren odziv na uživanje glutena, ki lahko pri nekaterih povzroči okvaro sluznice črevesja in posledično uniči sposobnost absorpcije hranil. Glutena, ki ga najdemo v pšenici, ječmenu in rži, ne more prebaviti nihče, a večini ljudi ne povzroča težav. Pri nekaterih se organizem odzove burno, s celiakijo, nekaterim pa beljakovina rada ponagaja z vetrovi in napihnjenostjo.

Zelo nevaren je tudi sindrom razdražljivega črevesja, kronično stanje, ki prizadene debelo črevo. Mišični krči, zaradi katerih se hrana premika iz želodca proti danki, so lahko pri tem sindromu izrazitejši in daljši, kar povzroča vetrove, drisko, napihnjenost in bolečine. Obdobju driske lahko sledi obdobje zaprtja, ko krčenje mišic oslabi.