Za zdravje hrustanca naj bo vadba nežna

Hrustanec je močno in fleksibilno vezivno tkivo, ki ima ključno vlogo v telesu, saj ščiti sklepe in kosti ter deluje kot blažilec udarcev. S svojo elastičnostjo in trdnostjo omogoča nemoteno gibanje sklepov, saj zmanjšuje trenje med kostmi in preprečuje njihovo obrabo. Omogoča tudi absorpcijo udarcev, kar je še posebno pomembno pri aktivnostih, kjer so sklepi izpostavljeni večjim obremenitvam.

V telesu obstajajo tri vrste hrustanca: hialinski hrustanec, fibrohrustanec in elastični hrustanec. Vsaka vrsta ima specifično lokacijo in funkcijo, kar omogoča optimalno delovanje sklepov in zaščito kosti. Skupaj igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in funkcionalnosti mišično-skeletnega sistema.

Hrustanec je avaskularen, kar pomeni, da nima neposredne oskrbe s krvjo. Hranila in kisik ga težje dosežejo. Zaradi svoje avaskularne narave in omejene regenerativne sposobnosti je podvržen številnim boleznim. Med najpogostejšimi sta osteoartritis in hernija diska. Osteoartritis je degenerativna bolezen, ki prizadene celoten sklep, vendar je najbolj prizadet sklepni hrustanec, ki je podvržen obrabi. Osteoartritis je pogosto posledica obrabe sklepov, ki so podvrženi visokim obremenitvam. Hernija diska je stanje, pri katerem pride do degenerativnih sprememb v zunanjem obroču medvretenčne ploščice. Poškodbe, dvigovanje težkih bremen in degenerativne spremembe lahko povzročijo, da notranji del ploščice izstopi v spinalni kanal, kar povzroči pritisk na živčne korenine.

Pomen vadbe

Vadba je za hrustanec prav zaradi njegove avaskularnosti izjemnega pomena, še posebno pa pride do izraza, ko je hrustanec poškodovan. Pri osteoartritisu pa tudi pri drugih vrstah artritisa pomaga lajšati bolečine in okorelost v sklepih, povečuje moč in olajša gibanje ter poskrbi, da smo manj utrujeni.

Poleg tega okrepi mišice okoli sklepov, pomaga ohranjati trdnost kosti, omogoča lažje spanje, pomaga nadzorovati težo in izboljša ravnotežje. Strokovnjaki bolnikom z artritisom polagajo na srce, naj jih strah pred morebitno bolečino ob gibanju ne odvrne. Priporočljiv je pogovor s fizioterapevtom, ki bo določil najprimernejše vaje za vas, saj so te odvisne od vrste artritisa in sklepov, v katerih se artritis nahaja. Podobno velja pri herniji. Ključno je, da se osredotočite na vaje, ki ne bodo obremenile predela, kjer jo imate.

Pomembno je vedeti, da pretiravanje, če je hrustanec že poškodovan, ni priporočljivo in da je bolje vaditi po malem in počasi, a redno. Bolje je, da se gibljete, kot da se ne. Dovolj je lahko že sprehod okoli bloka ali plavanje v bazenu. Priporočeno je redno gibanje skoraj vse dni v tednu. Idealno je, če vadba vključuje vse vrste vaj, tudi aerobne, torej tiste, pri katerih se zadihate. Če vam naporne vadbe ne gredo dobro od rok in nog, se odločite za aktivnost, ki vam je prijetna in je ne boste opustili že po nekaj dneh. Štejejo tudi vsakodnevne dejavnosti, kot so košnja trate, grabljenje listja in sprehajanje psa.

Ko vadite, vedno poslušajte svoje telo. Ne počnite ničesar, kar povzroča bolečino. Če že nekaj časa niste telovadili, začnite počasi. Ne obremenjujte se preveč – to lahko preobremeni mišice in poslabša bolečine v sklepih. Odlične vadbe, če imate artritis, so nežne oblike joge ali tai čija, vadba na sobnem ali navadnem kolesu, plavanje ali vadba v vodi, vadba v toplem okolju (na primer hot joga). Kakor koli se boste gibali, počnite to nežno. Pred vadbo se vedno ogrejte. Vadite s počasnimi in enostavnimi gibi.