
Galerija

Bolje kot mehur prilagajati vsem morebitnim okoliščinam, ki se bodo zgodile – ali pač ne –, je poslušati svoje telo. Navado, da izpraznimo mehur zgolj zato, ker se odpravljamo od doma, strokovnjaki odsvetujejo.
»Poslušanje in upoštevanje svojega telesa je vedno najboljša pot,« je prepričan Marcelino Rivera, profesor urologije na medicinski šoli univerze Indiana. Seveda opravljanje male potrebe na ukaz ali za vsak primer enkrat, dvakrat ali trikrat ne bo škodovalo mehurju.
A vendar vsem, ki z njim in z drugimi organi sečil nimajo težav, priporoča, naj malo potrebo opravijo tedaj, ko jih nanjo opozori narava. Tako kot dolgo in pogosto zadrževanje urina tudi »uriniranje na rezervo« ni najbolj prijazno do telesa.
Okvirno strokovnjaki navajajo, da bi moral odrasel človek na malo potrebo od šest- do osemkrat v štiriindvajsetih urah. »Ljudje bi preprosto morali poslušati svoje telo in oditi na stranišče tako pogosto, kot jim zapove narava. Navajanje na malo potrebo, ker je za to priložnost, lahko na dolgi rok škodi.«

Vsak se je že znašel tudi v položaju, ko je zaradi okoliščin, dela ali lenobe – saj vemo, med filmom na kavču – zavestno preslišal klic narave in odložil z malo potrebo. Tako dolgo, kolikor jo je pač lahko. Kaj se zgodi, če predolgo zadržujemo urin? Je s tem mogoče povečati tveganje za vnetje mehurja in sečil ter celo za ledvične kamne?
Če potrebe občasno ne opravimo takoj, si ne bomo naredili velike škode, vendar urologi odsvetujejo predolgo zadrževanje urina. »Stene mehurja so sestavljene večinoma iz mišičnih tkiv,« je razložil Marcelino Rivera.
»In kot lahko postanejo ohlapne mišice drugje na telesu, se ob pogostih neprimernih obremenitvah raztegnejo tudi te. Kar pomeni, da mehur ne more več dobro opravljati svoje naloge in se denimo ob mali potrebi ne izprazni popolnoma. Tako se v preostanku seča začnejo množiti škodljive bakterije.
Ob kroničnem zadrževanju urina so torej okužbe res verjetnejše, ob občasnem pa te nevarnosti ni.«