Ljubljana je letos za nekaj dni postala evropska prestolnica preventivne kardiologije, saj je v Cankarjevem domu med 23. in 25. aprilom potekal kongres ESC Preventive Cardiology 2026, osrednje letno srečanje Evropskega združenja za preventivno kardiologijo, ki je k nam privabilo številne strokovnjake s področja bolezni srca in ožilja. O najnovejših spoznanjih, vlogi preventive in izzivih, ki jih prinašata staranje prebivalstva in sodobni življenjski slog, smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Jugom, dr. med., specialistom kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnikom Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana.

prof. dr. Borut Jug FOTO: Voranc Vogel

Nedavno je v Ljubljani potekal evropski kongres preventivne kardiologije. Katere novosti in sporočila ste postavili v ospredje?
Preventivna kardiologija je veja kardiologije in vaskularne medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem nastanka srčno-žilnih bolezni oziroma z zmanjševanjem tveganja za zaplete pri ljudeh, ki te bolezni že imajo. Zato je zelo tesno povezana s strokovnimi smernicami in njihovo uporabo v vsakodnevni praksi.
Letošnji kongres je bil pretežno posvečen prav vprašanju, kako priporočila iz smernic dejansko prenesemo v vsakdanje delo z bolniki. Pogovarjali smo se o tem, kako uspešno posamezne države dosegajo ciljne vrednosti dejavnikov tveganja in kako dobro izvajajo preventivne programe. Veliko pozornosti so pritegnili poligenski točkovniki tveganja, uporaba umetne inteligence ter vplivi okolja na zdravje srca in ožilja. V ospredje prihajajo dejavniki, kot so vročinski valovi, ekstremne temperature in onesnaženost zraka, ki jih prepoznavamo kot pomembne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.

Kako se Slovenija primerja z drugimi evropskimi državami?
Po evropskih merilih spadamo med države z zmernim srčno-žilnim tveganjem, kar je razmeroma ugoden položaj. Če pogledamo evropski zemljevid, opazimo zanimiv vzorec. Najmanjše tveganje imajo predvsem sredozemske države, nato pa tveganje postopoma narašča proti severu in vzhodu Evrope. Podoben vzorec lahko opazujemo celo znotraj Slovenije. Območja z izrazitejšim sredozemskim vplivom imajo praviloma ugodnejše kazalnike, medtem ko se proti severovzhodu tveganje povečuje.
Razlogov je več. Sredozemski način življenja ne pomeni samo določene prehrane, ampak vključuje tudi več telesne dejavnosti, več druženja, manj stresa in drugačen življenjski ritem. Poleg tega imajo pomembno vlogo genetski dejavniki, socialne razmere in razširjenost nekaterih škodljivih navad, predvsem kajenja.

Veliko se govori o personalizirani medicini. Kaj to pomeni za kardiologijo?
Do določene mere je bila medicina vedno personalizirana. Danes pa imamo na voljo bistveno več podatkov in diagnostičnih možnosti kot pred desetletjem ali dvema. Klasični dejavniki tveganja, kot so visok holesterol LDL, kajenje, starost, spol in krvni tlak, ostajajo pomembni. Ob tem pa lahko pri posameznikih uporabimo še slikovne preiskave, genetske analize in druge metode, ki nam pomagajo natančneje oceniti tveganje.
Pri nekaterih na primer z ultrazvočnimi ali CT-preiskavami odkrijemo zgodnje aterosklerotične spremembe, še preden povzročijo simptome. Pri drugih ugotovimo dedno nagnjenost k zelo visokim vrednostim holesterola. Vse te informacije nam omogočajo, da zdravljenje in preventivne ukrepe bolje prilagodimo posamezniku.

FOTO: Depositphotos

Kakšno vlogo bo imela umetna inteligenca?
Potencial je velik. Umetna inteligenca lahko poveže ogromne količine podatkov, ki jih človek težko hkrati obdeluje. Poleg klasičnih dejavnikov tveganja lahko upošteva rezultate laboratorijskih preiskav, slikovno diagnostiko, genetske podatke in številne druge informacije.
Na tej podlagi lahko ustvari zelo natančne modele tveganja za posameznika. Tudi v Sloveniji že potekajo raziskovalni projekti na tem področju, med drugim v sodelovanju med Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in Institutom Jožef Stefan.
Vendar moramo biti previdni. Potrebno je ustrezno varovanje podatkov, poleg tega dobra napoved še ne pomeni nujno tudi boljše zdravstvene oskrbe. Če posameznik ne spremeni življenjskega sloga ali če nimamo ustreznih možnosti zdravljenja, sama informacija o tveganju ne prinese veliko koristi.

Preventivna kardiologija postaja vse pomembnejša. Ali ljudje še vedno podcenjujejo dejavnike tveganja?
Preventiva je bila pomembna vedno, danes pa se njenega pomena bolj zavedamo. Težava je predvsem v tem, da največ lahko naredimo takrat, ko smo še zdravi. Prav v tem obdobju pa ljudje o zdravju praviloma razmišljajo najmanj.
Ko se pojavijo obrabne spremembe žil ali se razvijejo bolezni, imamo precej manj možnosti za učinkovito ukrepanje. Zato je pomembno, da se zdravih navad učimo čim prej. Največ koristi še vedno prinašajo preprosti ukrepi: nekadilstvo, redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, zmernost pri alkoholu in skrb za zdravo telesno maso.

Srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti. Ali se stanje kljub temu izboljšuje?
Da, in to zelo izrazito. Slovenija je v zadnjih dveh do treh desetletjih dosegla izjemen napredek. Zdaj imamo na leto več kot 1800 manj smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, kot smo jih imeli v devetdesetih letih.
Analize kažejo, da lahko približno 40 odstotkov tega uspeha pripišemo napredku zdravljenja, dodatnih 40 odstotkov pa preventivnim ukrepom. To pomeni manj kajenja, boljše obvladovanje dejavnikov tveganja, več ozaveščenosti in bolj zdrav življenjski slog.
Gre za zelo konkreten dokaz, da preventiva rešuje življenja. Če pogledamo številke, lahko rečemo, da približno polovico teh preprečenih smrti preprečimo s preventivnimi ukrepi, drugo polovico pa z boljšim zdravljenjem.

Katere bolezni srca in ožilja danes najbolj naraščajo?
Klasičnih prezgodnjih srčnih infarktov je razmeroma manj kot nekoč, čeprav ostajajo pomemben zdravstveni problem. Zaradi staranja prebivalstva pa opažamo porast drugih bolezni. Vedno pogosteje se srečujemo s srčnim popuščanjem, motnjami srčnega ritma in obrabnimi boleznimi srčnih zaklopk. To so bolezni, ki se praviloma pojavljajo v višji starosti in jih je zaradi staranja družbe pričakovano vedno več.
Po drugi strani se izboljšujejo diagnostične in terapevtske možnosti. Pri številnih bolnikih lahko okvare zaklopk zdravimo z minimalno invazivnimi posegi, brez odpiranja prsnega koša in brez splošne anestezije. To je velik napredek v primerjavi s preteklostjo.

Kako pomemben dejavnik tveganja sta stres in duševno zdravje?
Povezava med duševnim zdravjem in srčno-žilnimi boleznimi je zelo dobro dokumentirana. Depresija, anksioznost in kronični stres povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.
Deloma gre za neposredne fiziološke učinke, še pomembnejši pa so pogosto posredni vplivi. Ljudje pod kroničnim stresom pogosteje kadijo, se manj gibajo, slabše spijo in imajo manj zdrave prehranske navade.
Zato danes v kardiologiji vse več pozornosti namenjamo tudi kakovosti spanja, obvladovanju stresa in duševnemu zdravju. Vse to so dejavniki, ki pomembno vplivajo na dolgoročno zdravje srca.

FOTO: Shutterstock

Pri mlajših generacijah opažamo več debelosti, sladkorne bolezni in telesne neaktivnosti. Vas to skrbi?
Vsekakor. Naraščajo predvsem tako imenovani kardiometabolični dejavniki tveganja. Sem sodijo povečana telesna masa, motena presnova glukoze, povišani trigliceridi in pomanjkanje gibanja. Takšne trende opažajo tako strokovnjaki s področja javnega zdravja kot raziskovalci na področju telesne dejavnosti. Čeprav se resne bolezni praviloma pojavijo pozneje, se njihovi temelji pogosto začnejo graditi že v otroštvu in mladosti.
Po drugi strani pa imamo danes na voljo bistveno boljše možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni. Del preventivne kardiologije je prav iskanje zgodnjih znakov ateroskleroze, še preden nastane srčni infarkt ali možganska kap. Pomemben primer uspešne preventive je slovenski program presejanja za družinsko hiperholesterolemijo pri otrocih. Gre za eno najpogostejših dednih presnovnih motenj, ki močno poveča tveganje za zgodnje srčno-žilne bolezni. Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami v svetu.

Pred nami je poletje. Kako visoke temperature vplivajo na srce in ožilje?
Visoke temperature pomenijo dodatno obremenitev za srčno-žilni sistem. Če temu dodamo intenzivno telesno dejavnost, se obremenitev še poveča. Tudi popolnoma zdravim ljudem zato svetujemo previdnost. Telesna dejavnost naj poteka zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko temperature niso tako visoke. Pomembni so tudi zadostna hidracija, postopno stopnjevanje naporov in izogibanje najbolj vročemu delu dneva.
Pri srčno-žilnih bolnikih pa je potrebna še večja previdnost. Raziskave kažejo, da so vročinski valovi povezani s povečanim številom srčno-žilnih zapletov, vključno s srčnimi infarkti.
Bolnikom svetujemo, da se čez dan zadržujejo v hladnejših prostorih, redno pijejo tekočino in spremljajo svoje zdravstveno stanje. Tisti, ki jemljejo zdravila za krvni tlak, naj si ga pogosteje merijo. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem pa je pomembno spremljanje hidracije in delovanja ledvic.
Posebno previdni morajo biti tudi ljudje, ki so nedavno preboleli srčni infarkt. Pred vrnitvijo k intenzivnejšim telesnim dejavnostim naj opravijo rehabilitacijo in se posvetujejo s svojim zdravnikom.

Kaj bi za konec sporočili našim bralcem?
Naše srce deluje neprestano in večino časa sploh ne razmišljamo o njem. Morda je prav zato pomembno, da mu občasno namenimo nekaj pozornosti. Ne potrebuje čudežnih rešitev. Potrebuje predvsem to, da ne kadimo, da se gibamo po svojih zmožnostih, da se prehranjujemo čim bolj zdravo in da ga ne jemljemo kot nekaj samoumevnega. Če za svoje srce skrbimo danes, nam bo to vračalo še dolga leta.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.