Začelo se je kot gripa, končalo s 50 dnevi kome: vse zaradi pika komarja

Virus Zahodnega Nila je letos znova opozoril nase tudi v Sloveniji. Nacionalni veterinarski inštitut je 10. septembra potrdil njegovo prisotnost pri dveh poginulih sivih vranah, ki so ju našli na območju Ljubljane in Grosuplja. Pri ljudeh v Sloveniji letos okužbe še niso potrdili, vendar najdba pri pticah kaže, da je virus prisoten v okolju. Gre za prve potrjene primere pri pticah v Sloveniji po letu 2024. Virus Zahodnega Nila je bolezen, ki se med pticami in človekom najpogosteje prenaša s pikom okuženega komarja. Ptice so naravni rezervoar virusa, komarji pa ga lahko prenesejo na človeka. Prav zato so okužene ptice pomemben pokazatelj, da virus kroži na določenem območju.

Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da je za večino ljudi okužba precej blaga ali pa mine povsem brez znakov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina okuženih nima simptomov oziroma se pojavijo znaki, podobni gripi, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Večina okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra, zato je tudi v teh dneh smiselna zaščita pred piki komarjev. V Sloveniji tako trenutno ni potrjenih okužb pri ljudeh, vendar tveganje ni ničelno. Previdnost je še posebej pomembna za starejše in ljudi z določenimi kroničnimi boleznimi, pri katerih je večja možnost težjega poteka bolezni.

Pri manjšem deležu okuženih se lahko razvije težja oblika bolezni, pri kateri virus prizadene osrednje živčevje. Pojavijo se lahko močan glavobol, otrdel vrat, zmedenost, motnje zavesti, v najhujših primerih pa tudi koma. Epidemiologinja dr. Slavica Maris iz Gradskega zavoda za javno zdravje Beograd v Srbiji pojasnjuje, da lahko od pika okuženega komarja do prvih simptomov mine od dva do 14 dni. Približno 80 odstotkov okuženih sploh nima kliničnih znakov bolezni. Pri tistih, ki zbolijo, se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, slabost, bruhanje, povečane bezgavke in izpuščaj. Po njenih besedah se pri manj kot enem odstotku okuženih razvije nevroinvazivna oblika bolezni, pri kateri lahko pride do vnetja možganov, meningitisa ali akutne mlahave paralize. Kako hude so lahko posledice v redkih primerih, kaže zgodba iz Srbije.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Po piku komarja 50 dni v komi

V Srbiji so od 1. junija do 6. septembra zabeležili 37 primerov vročice Zahodnega Nila. Med njimi je bila tudi mlada ženska, ki je bila pred okužbo zdrava in je študirala. Sprva je kazalo na hujšo gripo, nato pa se je njeno stanje hitro poslabšalo. Po preiskavah so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila, kmalu zatem pa je padla v komo, v kateri je bila 50 dni. Po prebujenju je imela poškodovano možgansko deblo, ni mogla hoditi in je zelo težko govorila. Hranili so jo po sondi. Danes je na rehabilitaciji, kjer se ob pomoči matere znova uči hoditi in govoriti.

Njena teta Nikolina Marić je povedala, da je okrevanje počasno in ga pogosto prekinejo nove okužbe. »Naprej – nazaj, naprej – nazaj, tako približno je videti njeno okrevanje,« je opisala njeno stanje. Dr. Maris je poudarila, da je bil tako hud potek pri tako mladem in sicer zdravem dekletu zelo neobičajen. Pri težjih primerih lahko okrevanje traja več let, poroča Mondo.rs.

Kako se zaščititi?

Ker vnaprej ni mogoče vedeti, kateri komar je okužen, je najpomembnejša zaščita pred piki. Strokovnjaki svetujejo uporabo repelentov, svetla in ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter izogibanje daljšemu zadrževanju na prostem ob zori in mraku, ko so komarji najbolj aktivni. Pomembno je tudi odstranjevanje stoječe vode okoli domov, saj je za razmnoževanje komarjev dovolj že majhna količina vode.

Čeprav je hud potek bolezni redek, letošnja potrditev virusa pri vranah v Sloveniji kaže, da virus kroži tudi pri nas. Zato previdnost v času povečane aktivnosti komarjev ni odveč.