Zagorelost je obrambni odziv

Poleti je koža bolj izpostavljena ultravijoličnemu sevanju, vročini, znojenju, klimatskim napravam ter morski in bazenski vodi. Nega naj bo zato usmerjena predvsem v dosledno zaščito pred soncem, nežno čiščenje in ohranjanje kožne pregrade. Če pozimi koži pogosto ustrezajo bolj mastne kreme, so poleti za večino ljudi prijetnejši vlažilni izdelki, ki ne mašijo por.

Kožo speremo

»To pa ne pomeni, da mastnejša koža ne potrebuje vlaženja,« pojasnjuje dr. Khaled Abu Basha, spec. derm., s Klinike MCCZ. »Obraz je smiselno zjutraj in zvečer nežno očistiti, po močnem znojenju pa se umiti, saj lahko kombinacija znoja, maščobe, kozmetike in tesnih oblačil draži kožo in maši pore. Agresivna mila, alkoholni pripravki, pogosto drgnjenje in pretirano luščenje kože lahko poškodujejo njeno zaščitno plast. Če je koža zaradi sonca že razdražena, je bolje začasno opustiti pilinge, retinoide in druge močne aktivne sestavine. Izogibamo se vroči vodi in odišavljenim izdelkom. Po kopanju v morju ali bazenu je priporočljivo kožo čim prej sprati s čisto, mlačno vodo, sol, pesek in sredstva za razkuževanje bazenske vode lahko namreč kožo izsušijo ali razdražijo. Najpomembnejša posebnost poletne rutine pa je vsakodnevna zaščita pred UV-sevanjem. Zaščitni pripravek je zadnji korak jutranje nege, ne pa nadomestilo za senco, oblačila in pokrivalo!«

Prhamo se z mlačno vodo. FOTO: Antonio Hugo Photo/Getty Images

Ob pojavu močnejše rdečine, oteklin ali celo mehurjev seveda govorimo o opeklini: »Mehurjev ne prediramo, prizadeto območje zaščitimo pred soncem in poskrbimo za zadosten vnos tekočine. Ob obsežnih mehurjih, visoki temperaturi, slabosti, omotici, znakih dehidracije ali okužbe je potreben posvet z zdravnikom. Nobena krema po sončenju ne more popraviti že nastale poškodbe DNK v kožnih celicah, lahko le ublaži simptome in podpira obnovo kožne pregrade.«

Vseskozi skrbimo za ohranjanje vlažnosti kože in varovanje naravne zaščitne pregrade kože, poudarja sogovornik: »Prhamo se krajši čas, z mlačno vodo, uporabljamo blage izdelke brez dišav in agresivnih detergentov, kožo po umivanju nežno popivnamo; v nekaj minutah po prhanju ali kopanju nanesemo vlažilni izdelek, vlažilno nego ponovimo po plavanju in vedno, ko koža postane napeta ali suha, pri suhi koži izberemo kremo ali mazilo, saj praviloma bolje zadržujeta vlago, omejimo uporabo pilingov. Koristne sestavine vlažilnih izdelkov so glicerin, ceramidi, hialuronska kislina, dimetikon in vazelin.«

Škoduje očem

Koži največ pomenijo dosledna zaščita pred UV-sevanjem ter čiščenje in vlaženje, prilagojena tipu kože. »Maske, serumi in podobni izdelki so lahko prijeten dodatek, niso pa nujni. Za zdravo kožo je pomembna tudi uravnotežena prehrana z dovolj beljakovin, sadja, zelenjave, polnovrednih žit in virov zdravih maščob. Pomembni so tudi zadosten vnos tekočine, zlasti v vročini in ob telesni dejavnosti, kakovosten spanec, redno gibanje, zmernost pri alkoholu in odsotnost kajenja, obvladovanje dolgotrajnega stresa, pravočasno zdravljenje kožnih bolezni,« poudarja dermatolog in opozarja na nevarna tveganja: »UV-sevanje povzroča tako takojšnje kot dolgoročne posledice. Med prvimi so pordelost, sončne opekline, bolečina, otekanje, mehurji in nekatere preobčutljivostne reakcije za svetlobo. Dolgotrajna in ponavljajoča se izpostavljenost povzroča staranje kože, hitrejši nastanek gub, izgubo elastičnosti in čvrstosti, suho, hrapavo in stanjšano kožo, neenakomerno pigmentacijo, pege in sončne lise, razširjene drobne žilice in predrakave spremembe. UV-sevanje lahko vpliva tudi na imunske odzive in zdravje oči, škoda pa lahko nastane tudi brez vidne opekline ter v hladnem ali oblačnem vremenu. Voda in pesek UV-sevanje odbijata, zato izpostavljenost ob morju ni zanemarljiva niti v senci.«

In še, zdrave zagorelosti ni, še sklene sogovornik: »Pravzaprav je vsaka zagorelost obrambni odziv kože na poškodbo zaradi UV-sevanja. Zaščita je priporočljiva pri UV-indeksu 3 ali več. A zaščitne kreme ne uporabljamo zato, da bi lahko na soncu ostali dlje!« Ema Bubanj