
Galerija

Že pogled na pijanega človeka potrdi, da alkohol neposredno vpliva na delovanje možganov. Preveč pijače med drugim povzroči zmeden in nerazumljiv govor, zmanjšane motorične sposobnosti in zamegli presojo, telo pa se lahko na neodgovorno ravnanje odzove še z glavobolom in s slabostjo, po domače, z mačkom. Toda, ali lahko občasno uživanje alkohola dolgoročno vpliva na delovanje možganov? Ali lahko pogosto popivanje ali redno uživanje alkohola celo uniči možganske celice?
Spremenjeno sporazumevanje celic
Alkohol pravzaprav ne more povzročiti odmiranja celic, lahko pa poškoduje živčne končiče ali dendrite, zaradi česar postane prenos sporočil med nevroni nejasen. Celica sama torej ni prizadeta, spremeni pa se njeno sporazumevanje z drugimi celicami, kar se lahko dolgoročno odrazi v zmanjšanih kognitivnih sposobnostih in poslabšanem abstraktnem mišljenju. Znanstveniki so pri nekaterih neomajnih pivcih opazili tudi strukturne spremembe v možganih, poslabšan pretok krvi in spremenjeno elektromagnetno valovanje.
Redek sindrom
Kronični alkoholiki pa lahko zbolijo za sicer redkim Wernicke-Korsakoffovim sindromom, predvsem v jugovzhodni Aziji znanem kot beriberi, gre pa za obolenje živčnega sistema ali obliko demence, zaradi katere se med drugim pojavijo težave s spominom, zmedenost, očesna paraliza, bolečine v sklepih, poslabšana mišična moč in koordinacija, zatekanje. Bolezni pa ne povzroča neposredno alkohol, temveč pomanjkanje vitamina B1, ki ga najdemo v večini živil, zato je sindrom danes zelo redek. Zasledimo ga le še v najrevnejših azijskih predelih, kjer uživajo samo poliran riž, lahko se pojavi pri nosečnicah, ki prepogosto in preobilno bruhajo, in kroničnih alkoholikih. Za te je namreč značilno, da se nekakovostno prehranjujejo, čezmerno pitje pa ovira absorpcijo tiamina, povrhu pa je oslabljeno tudi delovanje jeter.