Zakaj me zmeraj zebe?

Kako to, da te vedno zebe, me je vprašala prijateljica, ko sem se ovita v toplo jakno in šal stiskala vse bližje topli peči. Ne vem, sem odgovorila in se še bolj stisnila k viru toplote. Priznam, spadam med tiste, ki jih nenehno zebe oziroma so moje roke in noge vedno hladne; tudi poleti, ko ni prav običajno, da bi koga pretirano zeblo. Kljub temu pa obožujem zimski čas in tudi nizke temperature, ki ga spremljajo. Ker so drugi kazalniki, ki bi morebiti opozarjali na katero resno zdravstveno težavo, v normalnih vrednostih, je občutek, da me nenehno zebe, preprosto postal del mene in me niti ne moti več. Me pa vsekakor zanima, zakaj se mi to dogaja.

Nenehen občutek mraza po vsem telesu se pojavi takrat, ko naš naravni sistem termoregulacije oziroma sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature ne deluje več pravilno. Vzroki so lahko različni: od slabe cirkulacije, alergije, hormonskih motenj pa tudi do neuravnoteženih in pretiranih diet. To, da je nekomu vedno hladno, je precej nevsakdanji pojav, saj ljudje spadamo med homeotermne oziroma toplokrvne organizme. To pomeni, da lahko vzdržujemo stalno telesno temperaturo v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja. Za nadzor naše telesne temperature je odgovorna majhna žleza v naših možganih, ki jo imenujemo hipotalamus in deluje kot nekakšen termostat. Težave se pojavijo, ko ta zaradi različnih vzrokov ne deluje več pravilno. Hipotalamus namreč skrbi, da se telo pravilno odziva pri spremembah telesne temperature, na primer pri znojenju, drhtenju in širjenju ter krčenju krvnih žil.

Prenizka telesna teža

Čeprav je temperatura objektivna vrednost, je vsi ljudje ne zaznavamo enako, občutka toplote ali mraza torej ne doživljamo enako. Za občutek zaznavanja toplote ali mraza so odgovorni senzorji v koži, ki pri vseh ljudeh niso enakomerno razporejeni, zato je tudi naše doživljanje toplote ali mraza različno. Poleg različno nameščenih senzorjev za zaznavanje toplega in hladnega na to, kako zaznavamo spremembo temperature, vpliva še niz drugih dejavnikov. K temu lahko veliko pripomore tudi prenizka telesna teža: premalo mišične mase namreč prispeva k povečanemu občutku za mraz, zato se pogosteje pojavlja pri ženskah in preveč suhih moških. Zdravniki vsem, še posebno tistim, ki jih nenehno zebe, priporočajo več redne telesne aktivnosti. Z njo bodo povečali mišično maso in obenem izboljšali in pospešili cirkulacijo.

Eden od pogostih dejavnikov, ki lahko povzroča občutek mraza, je tudi neuravnotežena in neredna prehrana. Če je osiromašena mineralov, vitaminov in proteinov, lahko še poslabša našo težavo. Pomanjkanje železa v organizmu lahko povzroči slabokrvnost in posledično slabši dotok kisika v tkiva, kar še poveča občutek premraženosti. Tudi pomanjkanje spanja je velikokrat vzrok za slabše delovanje vsega organizma, kar povzroči zmanjšano proizvodnjo toplote v telesu. Da boste hladne temperature v tem zimskem času lažje prenašali, bo pomagalo tudi, če boste pospešili svoj bazalni metabolizem. Zato naj bo vaša prehrana v zimskih mesecih polna živil z visoko vsebnostjo proteinov in zdravih maščob ter obogatena z minerali in vitamini, siromašna pa z ogljikovimi hidrati. Znano je, da sta magnezij in kalij ena od glavnih regulatorjev funkcije hipotalamusa. Hkrati sta zelo dragocena v času, ko zaradi prazničnega hitenja doživljamo več stresa kot sicer. Pri tem so lahko v veliko korist prehranski dodatki na osnovi magnezija in kalija.

Alergija na mraz

Čeprav je motnja pogostejša pri ženskah, saj je povezana s hormonskimi spremembami pa tudi močneje izraženimi čustvi, ki lahko skozi živčni sistem vplivajo na krčenje krvnih žil, je veliko tudi tistih, ki trpijo zaradi alergije na mraz. Takšni ljudje imajo porušeno funkcijo občutljivosti kože, ki preveč intenzivno sprejema nizke temperature. Tako imajo občutek, da se nikoli ne morejo dovolj (p)ogreti. Pri alergiji na mraz je treba ravnati tako kot pri drugih alergijah, torej telo postopoma navaditi na več mraza. Pomaga, da se počasi oblačimo vse manj, seveda pa naj bodo še vedno dobro oblečeni oziroma pokriti deli, ki so daleč od srca in najhitreje izgubijo toploto: dlani, stopala, nos, ušesa in lica.

K povečanemu občutku prezeblosti oziroma zmrzljivosti lahko prispevajo tudi nekatera resnejša zdravstvena stanja oziroma bolezni. Da nam je vedno hladno, je lahko kriv raynaudov sindrom, ki se pojavi kot posledica motenega pretoka krvi skozi žile odvodnice, zaradi česar kri v prizadete predele ne dovede dovolj kisika. Bolezen je med ljudmi precej razširjena, ni pa smrtno nevarna. Značilnost raynaudovega fenomena je nenadna sprememba barve kože, ki nastane zaradi čezmernega skrčenja drobnega žilja ob izpostavljenosti mrazu ali čustvenemu stresu. Najpogosteje se pojavlja na prstih rok, stopalih in uhljih, lahko pa prizadene tudi notranje organe; srce in pljuča. Prav tako so lahko za našo premraženost krive nekatere druge endokrinološke motnje. Najpogosteje gre za nepravilno delovanje ščitnice, ki se poleg tega, da vam je hladno, kaže tudi tako, da ste zelo utrujeni, brezvoljni, hkrati pa je vaša koža zelo suha. Takrat je vsekakor priporočljivo, da obiščete zdravnika, ki vam bo opravil krvno sliko in preveril hormone TSH, T3 in T4 ter preostale kazalnike, ki bi lahko opozarjali na nepravilno delovanje ščitnice.