Težave s sklepi se rade pojavijo po 40. letu. FOTO: Deposiphotos
Matej Valič, dr. med., spec. ortopedske kirurgije, Ortopedska bolnišnica Valdoltra FOTO: osebni arhiv
Gibanje je koristno za sklepe FOTO: Depositphotos
Bolečine v sklepih marsikdo začne resneje zaznavati šele po 40. letu, vendar se procesi, ki do njih vodijo, začnejo precej prej. Gre za kombinacijo naravnih bioloških sprememb in vsakodnevnih navad, ki sčasoma odločilno vplivajo na to, ali bodo sklepi ostali funkcionalni ali pa bodo začeli opozarjati nase. »Po 40. letu starosti postanejo težave s sklepi bolj opazne predvsem zaradi postopnih bioloških sprememb. Hrustanec izgublja vsebnost vode in prožnost, kar zmanjšuje njegovo sposobnost blaženja obremenitev, medtem ko se mišična masa in moč zmanjšujeta, če ju aktivno ne vzdržujemo. Okrevanje po manjših poškodbah se prav tako upočasni,« pojasnjuje naš sogovornik Matej Valič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Pomembno je poudariti, da te spremembe niso nujno povezane z bolečino. Veliko ljudi lahko dolgo ostane brez težav, če so sklepi ustrezno obremenjeni in podprti z mišično močjo. Prav zato ima življenjski slog ključno vlogo. »Staranje ustvari biološko osnovo, življenjski slog pa določi izid,« poudarja Valič.
Najpogosteje se težave pojavijo tam, kjer telo nosi največ bremena. »Kolena in kolki so nosilni sklepi, zato so še posebej izpostavljeni dolgotrajnim obremenitvam in vplivu telesne teže,« pojasnjuje sogovornik. Težave z rameni so pogosto povezane z degeneracijo tetiv in porušenim mišičnim ravnovesjem, medtem ko je hrbtenica, zlasti ledveni del, pogost vir kroničnih težav.
Sodobni način življenja pri tem prinaša nove izzive. Na eni strani dolgotrajno sedenje in pomanjkanje gibanja, na drugi pa vedno večja priljubljenost občasne intenzivne rekreacije. Tako so sklepi bodisi premalo bodisi nepravilno obremenjeni.
Ukrep, ki ima največji vpliv na zdravje sklepov, je gibanje. »Telesna aktivnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravih sklepov v vseh starostnih obdobjih,« poudarja ortoped.
Redno gibanje spodbuja prekrvitev, ohranja prožnost hrustanca in krepi mišice, ki stabilizirajo sklepe. Priporočljive so predvsem zmerne aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, ki sklepov ne obremenjujejo pretirano. Pomemben del vadbe so tudi vaje za moč in gibljivost. Močne mišice namreč razbremenijo sklepe in zmanjšajo tveganje za poškodbe.
Ključno sporočilo ostaja preprosto: rednost. »Doslednost je pomembnejša od intenzivnosti,« pravi sogovornik.
Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov, vendar jo pogosto razumemo preveč poenostavljeno. »Ne gre zgolj za obrabo, temveč za kompleksen proces, ki vključuje mehanske obremenitve in nizkointenzivno vnetje,« pojasnjuje Valič. Pri tem se hrustanec postopoma tanjša, spreminja se tudi struktura sklepa. Proces ni reverzibilen, vendar ga je mogoče upočasniti. Najpomembnejši dejavniki so redno gibanje, primerna telesna teža in dobra mišična podpora. Ti lahko bistveno zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcijo sklepa.
Težave s sklepi se redko začnejo z izrazito bolečino. Pogosto se pojavijo subtilni znaki, ki jih hitro pripišemo utrujenosti ali starosti. »Zgodnji opozorilni znaki so lahko jutranja okorelost, nelagodje po aktivnosti, zmanjšana gibljivost ali občasno otekanje,« našteje sogovornik. Ker so ti simptomi blagi ali občasni, ljudje pogosto niso pozorni nanje. Vendar pa so vztrajni ali postopno vse močnejši simptomi pomemben signal, da je sklep preobremenjen. Zgodnje prepoznavanje omogoča pravočasno ukrepanje.
Telesna teža ima pri zdravju sklepov izjemen vpliv. Dodatni kilogrami pomenijo večjo mehansko obremenitev, zlasti kolen in kolkov, ter spodbujajo nizkointenzivno vnetje. »Že zmerno zmanjšanje telesne teže, za pet do deset odstotkov, lahko pomembno zmanjša bolečino in izboljša funkcijo,« poudarja Valič.
Prehrana ima podporno vlogo, vendar ni čudežna rešitev. Pomembno je, da je uravnotežena in dolgoročno vzdržna. V zadnjih letih so zelo priljubljena tudi prehranska dopolnila. »Dokazi o njihovi učinkovitosti so omejeni in neenotni. Lahko pomagajo pri simptomih, ne morejo pa popraviti sklepnih poškodb,« opozarja sogovornik.
»Težave s sklepi se danes diagnosticirajo predvsem na podlagi anamneze in kliničnega pregleda ter s slikovnimi preiskavami,« razlaga ortoped in doda, da zdravniki rentgensko slikanje pogosto uporabljajo za oceno strukturnih sprememb, medtem ko magnetna resonanca omogoča podrobnejši vpogled v mehka tkiva. »Napredek v slikovni diagnostiki je izboljšal možnost zgodnjega odkrivanja sprememb, vendar diagnoza še vedno večinoma temelji na simptomih in funkciji. Tehnologija je v pomoč, vendar ne nadomešča skrbne klinične ocene,« meni ortoped.
Izvemo še, da se pri današnjih generacijah težave s sklepi pojavljajo prej in v nekoliko drugačnih vzorcih kot pri prejšnjih. »Sedeč življenjski slog in večja telesna teža prispevata k zgodnejšemu pojavu simptomov, hkrati pa več ljudi ostaja telesno aktivnih tudi v starejšem obdobju, kar lahko vodi do poškodb zaradi preobremenitve,« pojasni Valič. »Zdravniki danes srečujemo tako težave, povezane z neaktivnostjo, kot tiste, povezane s čezmerno aktivnostjo. Na splošno je raznolikost življenjskih slogov povzročila večjo variabilnost vzorcev sklepnega zdravja kot v preteklosti.«
Največ napak pri skrbi za sklepe nastane prav zaradi skrajnosti. Nekateri se zaradi bolečine povsem izognejo gibanju, drugi pa začnejo intenzivno vaditi brez ustrezne priprave. »Veliko ljudi dela bodisi premalo bodisi preveč brez ustreznega postopnega pristopa,« opozarja Valič.
Ključ je v ravnovesju in postopnosti. Redna telesna aktivnost, ustrezna obremenitev in poslušanje telesa so najboljša strategija za dolgoročno zdravje sklepov. Majhni, a dosledni koraki imajo največji učinek. Prav ti odločajo, ali bomo v poznejših letih ostali aktivni ali pa nas bodo sklepi začeli omejevati.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
